Iskanje
56 min • 26. 03. 2025
56 min • 26. 03. 2025
Zakaj zaupanje v parlamentarno demokracijo povsod po Zahodu upada, sirenski klic avtoritarnih političnih praks pa postaja vse glasnejši? Ali so demokracijo kot táko na slab glas spravile politične stranke?
Ni se več mogoče otresti občutka, da je parlamentarna, strankarska demokracija povsod po Zahodu v globoki krizi. Delež ljudi, ki v širokem loku od San Francisca do Helsinkov še zaupajo družbeno-politični arhitekturi, kakršna se je po drugi svetovni vojni oblikovala na zahodni strani železne zavese, po vsem sodeč upada, medtem ko postaja sirenski klic avtoritarnih političnih praks vse glasnejši. Zakaj natanko?
V Sloveniji, na primer, je skoraj nemogoče sedeti za mizo v baru ali krčmi, ne da bi se ob vrčku piva ali dveh vsi za omizjem navsezadnje ne strinjali, da so politične stranke – ne glede na njihovo načelno ideološko opredeljenost – v resnici združbe posameznikov, ki se sicer pretvarjajo, da zastopajo interese določenega dela političnega telesa, a to le zato, da bi v resnici ti posamezniki lažje zavarovali lastne, privatne interese, da bi lažje sklepali kravje kupčije in skrivaj bogateli. Pa to drži? So politične stranke s svojo nagnjenostjo do sprejemanja gnilih kompromisov, s svojo dojemljivostjo za vsakovrstna lobiranja in s svojo tendenco, da promovirajo kadre, katerih prvenstvena odlika je poslušnost, namesto da bi dajale prednost ljudem z znanjem in integriteto, res tisti ključni dejavnik, ki je spravil predstavniško demokracijo na slab glas, češ da se ni več zmožna učinkovito spopadati z izzivi, ki jih prinaša 21. stoletje – pa naj gre za ekonomijo, ekologijo, geopolitko ali umetno inteligenco?
To je vprašanje, ki je po vsem sodeč zaposlovalo politologinjo dr. Danico Fink Hafner, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ko se je lotila pisanja knjige Party System Changes and Challenges to Democracy : Slovenia in Comparative Perspective, ki je pred nedavnim izšla pri ugledni britanski akademski založbi Palgrave MacMillan. Do kakšnih zaključkov je v svoji razpravi o spremembah strankarskega sistema in izzivih demokraciji, kakor se kažejo s slovenske perspektive, navsezadnje prišla, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Fink Hafner.
Foto: poslopje Državnega zbora v Ljubljani (Goran Dekleva)
Zakaj zaupanje v parlamentarno demokracijo povsod po Zahodu upada, sirenski klic avtoritarnih političnih praks pa postaja vse glasnejši? Ali so demokracijo kot táko na slab glas spravile politične stranke?
Ni se več mogoče otresti občutka, da je parlamentarna, strankarska demokracija povsod po Zahodu v globoki krizi. Delež ljudi, ki v širokem loku od San Francisca do Helsinkov še zaupajo družbeno-politični arhitekturi, kakršna se je po drugi svetovni vojni oblikovala na zahodni strani železne zavese, po vsem sodeč upada, medtem ko postaja sirenski klic avtoritarnih političnih praks vse glasnejši. Zakaj natanko?
V Sloveniji, na primer, je skoraj nemogoče sedeti za mizo v baru ali krčmi, ne da bi se ob vrčku piva ali dveh vsi za omizjem navsezadnje ne strinjali, da so politične stranke – ne glede na njihovo načelno ideološko opredeljenost – v resnici združbe posameznikov, ki se sicer pretvarjajo, da zastopajo interese določenega dela političnega telesa, a to le zato, da bi v resnici ti posamezniki lažje zavarovali lastne, privatne interese, da bi lažje sklepali kravje kupčije in skrivaj bogateli. Pa to drži? So politične stranke s svojo nagnjenostjo do sprejemanja gnilih kompromisov, s svojo dojemljivostjo za vsakovrstna lobiranja in s svojo tendenco, da promovirajo kadre, katerih prvenstvena odlika je poslušnost, namesto da bi dajale prednost ljudem z znanjem in integriteto, res tisti ključni dejavnik, ki je spravil predstavniško demokracijo na slab glas, češ da se ni več zmožna učinkovito spopadati z izzivi, ki jih prinaša 21. stoletje – pa naj gre za ekonomijo, ekologijo, geopolitko ali umetno inteligenco?
To je vprašanje, ki je po vsem sodeč zaposlovalo politologinjo dr. Danico Fink Hafner, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ko se je lotila pisanja knjige Party System Changes and Challenges to Democracy : Slovenia in Comparative Perspective, ki je pred nedavnim izšla pri ugledni britanski akademski založbi Palgrave MacMillan. Do kakšnih zaključkov je v svoji razpravi o spremembah strankarskega sistema in izzivih demokraciji, kakor se kažejo s slovenske perspektive, navsezadnje prišla, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Fink Hafner.
Foto: poslopje Državnega zbora v Ljubljani (Goran Dekleva)
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
50 min • 14. 01. 2026
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem, "megastrukturnem" opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
56 min • 07. 01. 2026
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
51 min • 31. 12. 2025
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
43 min • 24. 12. 2025
Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi.
55 min • 17. 12. 2025
