Ars aktualno Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino

Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici. Projekt evropskemu občinstvu razkriva bogato kinematografsko dediščino čezmejnega prostora Slovenije in Italije, retrospektiva, ki jo je zasnovala Varja Močnik, pa ponuja filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije.

Ars aktualno Zdravnica Roberta Icka sooči medicinsko etiko in verska ter nazorska prepričanja

Zvečer ob 20-ih bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone. Prvič na slovenskih odrih bomo lahko gledali igro Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka. Dramo je režiral priznani operni in gledališki režiser Martin Kušej. Robert Icke je v središče svoje drame postavil zdravnico Ruth Wolff, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen, ki se zaplete v spor s katoliškim duhovnikom. Zdravnica, igra jo Nataša Barbara Gračner, namreč prepove duhovniku dostop do umirajočega dekleta, ki jo želi spovedati, in tako postane tarča medijske gonje.

Ars aktualno Velika maša v h-molu Johanna Sebastiana Bacha

Informativni prispevki iz področja kulture

Ars aktualno Na Prvem programu Radia Slovenija premiera prvega dela radijske igre Kapucinska grobnica

Radijska igra Kapucinska grobnica je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Dramatizacijo in radijsko priredbo podpisujejo Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni in Ana Kržišnik Blažica.

Ars aktualno Za mano belina, knjiga Martina Kušeja v slovenskem prevodu

Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.

Ars aktualno Grumova nagrada Milanu Ramšaku Markoviću

S podelitvijo nagrad se je v Prešernovem gledališču Kranj sklenil 55. Teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za Trilogijo o mestih in ljudeh. Najboljša uprizoritev Tedna slovenske drame je predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije. Predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje je nastala po besedilu Tiborja Hrsa Pandurja, režirala jo je Livija Pandur.

Ars aktualno V Leopoldovem muzeju odprli razstavo Bidermajer – obdobje v vzponu, ki predstavlja njegovo raznolikost in veličino

Na Dunaju so v Leopoldovem muzeju odprli razstavo Bidermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja razširjeno sliko le tega, se ne osredotoča izključno na Dunaj in njegovo vlogo v tem času, temveč osvetljuje tudi umetniška udejstvovanja drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. Na ogled je okoli 190 eksponatov, kot so slike, pohištvo, oblačila, stekleni in drugi umetniški izdelki. Na razstavi, ki bo odprta do 27. julija, pa je z nekaj slikami zastopan tudi Jožef Tominc.

Ars aktualno Od Pasijonskega mozaika do Deklice z vžigalicami

V nedeljo bo na valovih programa Ars potekala Evroradijska cvetna nedelja. Poseben glasbeni dan se bo začel ob 11.15, vse do poznih večernih ur pa se bo tekom dneva zvrstilo šest tematskih koncertov, ki so jih glasbeni uredniki na Arsu odbrali iz posebne ponudbe dvanajstih, ki jih je skupina kuratorjev umestila v Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Na letošnjem cvetnonedeljskem glasbenem popotovanju bomo po vrsti obiskali koncerte zbora BBC Singers v Londonu (11.15), zbora Sikstinske kapele v Vatikanu (13.05), nastop pianista Reinisa Zariņša v Rigi (16.00), koncert pravoslavne zborovske glasbe ob 100-letnici posvetitve katedrale sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji (17.00), koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla in dirigenta Marcusa Creeda v Koebenhavnu (18.30) in Pasijon deklice z vžigalicami Davida Langa, ki so ga v Münchnu izvedli člani zbora Bavarskega radia (22.30).

Ars aktualno Ljubljano je obiskal Norbert Pfaffenbichler, avtor distopične trilogije 2551

Z dvodnevnim dogodkom v Slovenski kinoteki z naslovom Kurja polt: Poslednji hura 2, ki predstavlja izbor žanrskega filma, od mrtvih obujajo nekdanji festival Kurja polt. Ob prisotnosti režiserja Norberta Pfaffenbichlerja je bil predvajan sklepni del distopične eksperimentalne trilogije z naslovom 2551.03. Z avstrijskim avtorjem se je pogovarjala Petra Meterc. Prevode bere Dejan Kaloper.

Kdo smo? Hrana kot naša identiteta

Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših.

S knjižnega trga Pišljar, Kregelj, Šinigoj

Marko Pišljar: Šepet križpotij, Lena Kregelj: Zato sem torej prišla, Boris Šinigoj: Novemu Orfeju naproti. Recenzije so napisali Jože Štucin, Muanis Sinanović in Marija Švajncer.

Ars humana Slovenska beseda skozi čas – kulturni pomen cerkve pri oblikovanju in ohranjanju slovenščine

Cerkev je bila skozi stoletja osrednji javni prostor govorjene in pisane slovenske besede. Že Brižinski spomeniki, ki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najzgodnejši dokument slovenske kulture, so povezani s cerkvijo. Nekatera besedila teh spomenikov se nanašajo tudi na veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik. V času tega praznika skozi pogovor, ki je nastal v sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, razmišljamo, kakšna je bila vloga cerkve pri oblikovanju slovenščine in kakšen je bil pri tem njen pomen za slovensko besedo in slovensko kulturo v Avstriji in Italiji, pa tudi kako pomembno mesto ima tam cerkev pri ohranjanju slovenščine danes. Sodelujejo prof. dr. Edvard Kovač, Marko Tavčar in Andrej Lampichler. Na fotografiji starodavno naselje v občini Naborjet - Ovčja vas v Videmski pokrajini v Italiji, v središču naselja je župnijska cerkev; foto: Wikipedija

Pogled v znanost Zemeljski plazovi na Idrijskem in Cerkljanskem

Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija

Eppur si muove - In vendar se vrti Frančiškov pontifikat

Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je v 89. letu starosti umrl papež Frančišek. Jorge Bergoglio je bil prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Frančišek si je nato popolnil svojo agendo zlasti s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Oddajo je ob desetletnici pontifikata pripravil tedanji rimski dopisnik Janko Petrovec.

Kulturna panorama Nagrajenci Tedna slovenske drame, slike Metke Krašovec v galeriji Equrna, umetniška družina Šantel na dveh lokacijah v Mariboru, GESTUS Hassana Khana v Cukrarni

Poročamo o nagrajencih Tedna slovenske drame, o slikah Metke Krašovec iz njenega rdečega obdobja, ki so na ogled v galeriji Equrna, o dveh razstavah v Mariboru, povezanih s člani primorske umetniške družine Šantel, in o razstavi GESTUS Hassana Khana v Cukrarni.

Naši umetniki pred mikrofonom Jiři Bezlaj: "Ženske figure iz papier-mâchéja na podstavkih delujejo šaljivo."

Kipar, risar, pesnik, pisatelj in esejist Jiři Bezlaj se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pripravil je več kot 120 samostojnih razstav ali sodeloval na skupinskih razstavah doma in v tujini. Do upokojitve je bil zaposlen kot profesor likovne vzgoje na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Izdal je pesniško zbirko Poletje in roman Evangelij za pitbule. Piše tudi eseje na temo umetnosti, vse do upokojitve je bil profesor za likovno umetnost na Bežigrajski gimnaziji. Do 8. maja 2025 je v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani na ogled njegova razstava igrivih ženskih aktov iz kaširanega papirja na različnih črnih lesenih stojalih z naslovom V ravnotežju. V studio je umetnika povabila Tadeja Krečič.

Likovni odmevi 13. stoletje v podobe vstajenja prinese silovitost, s katero Kristus odrine ploščo sarkofaga

Velika noč je pred vrati in ta nas vse vabi k ustvarjanju, risanju in barvanju. A pirhi niso edina likovna podoba, povezana s tem časom. Za vzdušje se bomo potopili med upodobitve evangelijskih besedil, ki govorijo predvsem o dogajanju na velikonočno nedeljo. Podobe vstalega so se pojavljale že v 4. in 5. stoletju, na zahod pa je motiv vstajenja prišel šele v 10. stoletju z Otoni. Esej je Miha Zor pripravil leta 2008. Slika (izrez): Večerja v Emavsu, ki jo je baročni mojster chiaro scura Caravaggio naslikal v letih 1600–1601. Gre za trenutek, ko se dvema učencema, ki sta se po Kristusovem pogrebu žalostna odpravila v Emavs, na poti pridruži Jezus, ki pa ga sprva nista prepoznala. Šele ko je med večerjo prelomil kruh, ga blagoslovil in jima ga dal, sta prepoznala svojega učitelja. On pa je izginil izpred njiju. Vir: National Gallery London in MMC

Svet kulture Težka voda kot zvočnica, REKVIEM dve leti pozneje, Kralj Lear

''Če se pri pisanju trudiš biti bolj pameten od knjige same, se lahko zgodi, da bo ploska'', pravi Pia Prezelj, avtorica romana Težka voda. V njem nas odpelje na podeželje – ''želela sem povedati zgodbo starejše ženske, vse ostalo pa je prišlo organsko zraven,'' še doda. In kaj je s tem večkrat nagrajenim romanom novega: izšel je kot zvočna knjiga, ki so jo pripravili v igranem programu našega radia. Na oder novogoriškega SNG-ja pa prihaja Kralj Lear, delo Williama Shakespeara v režiji Ivice Buljana. Glavno vlogo igra upokojeni prvak novogoriškega ansambla Bine Matoh. In še nekaj o prepletu performansa, poezije in glasbe REKVIEM dve leti pozneje umetnika Jaše, ki se je odvil v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Koncertni dogodki na tujem Koncertni dogodki na tujem

S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.

Skladatelj tedna Krzysztof Penderecki, 2. del

Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.

Koncert evroradia Vilde Frang in Münchenski filharmonični orkester

Béla Bartók je svoj Divertimento za godalni orkester napisal avgusta 1939, ko se je zaradi vse bolj grozečih političnih razmer že pripravljal na izselitev v Združene države Amerike. V tem sicer prijaznem delu se okoliščine časa kažejo v temačno nakopičenih zvočnih grozdih v drugem stavku. Le dve leti prej, novembra 1937, je doživel premiero violinski koncert Roberta Schumanna, 84 let po nastanku in čezmerni rabi v propagandne namene: kot del pompoznega nacističnega dogodka je bil Schumannov koncert predstavljen kot "arijska" zamenjava za prepovedani violinski koncert Felixa Mendelssohna Bartholdyja − načrt, ki se je na srečo izjalovil. Schumannovi 1. simfoniji je bilo lažje, saj jo je občinstvo na premieri v Leipzigu toplo sprejelo. Je najbolj vesela skladateljeva simfonija, ki odseva pomlad in prebujajočo se naravo. Münchenske filharmonike bo skozi ta kontrastni program vodila litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, v vlogi solistke se bo predstavila norveška violinistka Vilde Frang.

Za en bokal muzike Velikonočni čas

Tokrat bomo v oddaji Za en bokal muzike slišali pesmi, ki se vsebinsko nanašajo na velikonočni čas, ki je v ljudskem izročilu že od nekdaj imel posebno vlogo, saj povzema bistvo verskega izročila Slovencev. Slišali bomo pesmi celotnega slovenskega prostora od Benečije pa do Porabja.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Bavdek, Šavli, Habe in Sojar Voglar

Na sporedu tokrat skladba za simfonični orkester z naslovom Over - fugue Dušana Bavdka, Koncert za marimbo in orkester Petra Šavlija, Poema - fantazija za klavir in pihalni orkester Tomaža Habeta in Koncert za flavto in orkester Črta Sojarja Voglarja.

Nove glasbene generacije Trobilno tekmovanje Festivala Ljubljana I

Festival Ljubljana zadnja leta svoje dejavnosti širi s tekmovanji, tako smo leta 2023 spremljali prvo tekmovanje pianistov, letos februarja pa smo poslušali prvo tekmovanje, namenjeno trobilnim zasedbam - kvartetom in kvintetom. Sestavi so se na tekmovanje prijavljali do prvega novembra lani, nato pa je bil predizbor. Tisti, ki so se prebili skozi prvo sito, so nastopili v polfinalu, in sicer na treh koncertih: 24., 25., 26. februarja v Slovenski filharmoniji, najboljših šest pa je zaigralo še na dveh finalnih koncertih, ki sta bila 28. februarja in 1. marca. Posnetke finala bomo poslušali v treh oddajah Nove glasbene generacije, in sicer: 21. 4. 2025: Kaiser Ensemble, Kvartet Iberica 28. 4. 2025: Quatuor Ellius, Kolumbijski trobilni kvintet 5. 5. 2025: Trobilni kvintet Les Brasseurs, Kvintet KamBrass

Medenina in patina Novosti iz sveta ljubiteljskega godbeništva/prvič

V novem sklopu oddaj se vračamo k samim izvorom in živi energiji svetovnega godbeništva, kjer slovensko ni nobena izjema – njegovim ljubiteljskim orkestrom, ki so gotovo najosnovnejši temelj vsega, kar se potem godi na vseh naslednjih ravneh, so neprecenljiv izvor širokega skupine glasbenikov in mnogim prihodnjim mojstrom prva, tako rekoč deviška izkušnja skupnega muziciranja in pozneje tudi tisti Gregorčičev – "nazaj v planinski raj!" V prvi oddaji predstavljamo Vogrine iz spodnje Vipavske doline, zdaj že častitljivo godbo s triindevetdesetletnim izročilom, ki se je zadnje čase povsem pomladila in pod navdihujočim vodstvom Nejca Kovačiča brez dvoma doživlja svetle čase. In tako boste poslušali skoraj celoten cede, izdan ob devetdesetletnici, naslovljen po glavni, prav za to obletnico naročeni skladbi Vogrinski časi Roka Nemaniča, ki je prava sodobna inačica nekdaj tako značilnih venčkov za godbe.

Ženske v svetu glasbe Tatjana Ognjanović: solistka z orkestrom

Poslušajte Koncert za klavir in orkester št. 2 v cis-molu Sergeja Rahmaninova in Concertino za klavir in godalni orkester Igorja Štuheca.

Skladatelj tedna Krzysztof Penderecki, 1. del

Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in v tem letu je tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju. Vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.

Jazz Ars Album Delfeaya Marsalisa Odločitev Poncija Pilata

V predpraznični oddaji bomo predvajali ploščo pozavnista Delfeaya Marsalisa Pontius Pilate’s Decision – Odločitev Poncija Pilata, ki seveda povzema svetopisemsko tematiko. Delfeayo Marsalis je na svoj prvenec iz leta 1992 Pontius Pilate’s Decision uvrstil deset avtorskih skladb; za njihovimi svetopisemskimi naslovi nas čaka polnokrven be bop v slogu njegovega vzornika J. J. Johnsona.

Tretje uho Vince Mendoza - Nights On Earth

38-kratni nominiranec za nagrado Grammy in dobitnik osmih nagrad Grammy prihaja v Ljubljano. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo 3. junija nastopil z Big Bandom RTV Slovenija. Mendoza je največji živeči jazzovski aranžer in dirigent. Njegove skladbe in priredbe izvajajo takšne zvezde, kot so Gary Burton, Pat Metheny, Michael Brecker, Charlie Haden, Randy Brecker, Peter Erskine, Robbie Williams, Elvis Costello, Yellowjackets, Al DiMeola, Gino Vanelli, Joe Zawinul, Mike Stern, Kyle Eastwood, Björk, Chaka Khan, Al Jarreau, Joni Mitchell, Bobby McFerrin in GRP All Star Big Band. Album Nights On Earth je iz leta 2011. Na njem sodelujejo tudi Joe Lovano, Bob Mintzer, Ambrose Akinmusire, John Abercrombie, John Scofield, Larry Goldings, basist je Christian McBride, bobnarja pa Peter Erskine in Greg Hutchinson. Sloviti Metropole Orkest vodi avtor vseh skladb Vince Mendoza.

Jazz avenija Koncertne napovedi

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte jazzovskih glasbenikov pri nas. Poslušali bomo glasbo saksofonistke Camnille George, vokalista Andreasa Schaererja, bobnarja Dava Weckla in pevke Nicole Zuraitis.

Samo muzika Pevka Andrejka Možina

Oddajo namenjamo tržaški Slovenki Andrejki Možina, izvrstni skladateljici, pevki in violončelistki. Lani je v Trstu izšla antologija izbranih pesmi slovenskih pesnic v Italiji na knjigi in zgoščenki, naslovljeni Besede ne ubogajo več. Vse pesmi so objavljene v spremni knjigi z likovnimi deli Ivana Žerjala, na zgoščenki pa so uglasbitve Andrejke Možine in njene vokalne interpretacije ob spremljavi tria violončelistk Irene Ferro-Casagrande, Andrejke Možina in Carle Scandure. Poimenovale so se Violoncelli Itineranti.

Jazz Ars Pihalec in skladatelj Emil Mangelsdorff – ob stoletnici rojstva

Poslušamo skladbe nemškega pihalca in skladatelja Emila Mangelsdorffa. V svoji dolgi karieri je igral v zasedbah pianistke Jutte Hipp in v zasedbah svojega brata – pozavnista Alberta. Vodil je tudi svoje lastne zasedbe. Bil je tudi glasbeni pedagog, pogosto so ga vabili kot eno redkih prič jazzovskega gibanja pod nemškim nacizmom.

Jazzovska jutranjica Štěpánka Balcarová & Tomaž Gajšt - intervju

Nedeljski Jazz Ars All Stars bo to nedeljo v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta. Češka komponistka, in tudi trobentačica, Štěpánka Balcarová, je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in bo tudi vodila orkester. Premierna izvedba torej, poleg tega pa bo na programu tudi njena suita Kairos, v kateri bo solistka, pevka Ana Čop. V Jazzovski jutranjici se je s Štěpánko Balcarovo in Tomažem Gajštom pogovarjal Hugo Šekoranja.

Orkestralni jazz Štěpánka Balcarová & Concept Art Orchestra - Vanoce Dospelych

Pred nedeljskim koncertom v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni predvajamo skladbe iz plošče Vanoce Dospelych. Posneta je bila leta 2018 v Pragi, na njej pa kot avtorji skladb sodelujo tako Stepanka Balcarova kot tudi drugi člani skupine The Prague Six. K sodelovanju so pritegnili tudi tri pevce, to so Dan Barta, Marketa Foukalova in Milan Cimfe.

Jazz avenija Bobnar Ari Hoenig

Posvetili se bomo glasbi jazzovskega bobnarja Arija Hoeniga. Njegov trio bo v četrtek, 10. aprila, nastopil v jazz klubu Kazina v Ljubljani. Z njim bosta zaigrala pianist Gadi Lehavi in basist Ben Tiberio. Hoenig je poznan po svojem izvirnem pristopu k igranju bobnov: ni zadolžen le za ohranjanje tempa, ampak aktivno soustvarja in sodeluje v kolektivni igri.

Samo muzika Koncertne napovedi

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov: trobentačev Tomaža Gajšta in Igorja Matkoviča, pianista Renata Chicca, saksofonista Blaža Trčka in kitarista Marka Čepaka – Makija.

Kratka radijska igra Ivan Mrak: Prokurator Poncij Pilat

V igri, nastali po tretji drami biblične trilogije Ivana Mraka, je za rimskim prokuratorjem Poncijem Pilatom sodba, Jezus pa je že bil križan. Pilatovi ženi, sicer nasprotnici takšne odločitve, Jezusova usoda ne da miru, kar poglobi prepad med zakoncema. Poncij Pilat namreč vse bolj dvomi v pravilnost svoje odločitve, čeprav jo je sprejel z legitimnostjo ljudske volje. Sicer pa bič izvršenega in nepovratnega prekletstva zmeraj združi rablja in žrtev. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar Poncij Pilat – Branko Jordan Claudia Procula – Pia Zemljič Natanael – Voranc Boh Vratar – Uroš Maček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2020.

Kratka radijska igra Matjaž Farič: Rojstni dan

V igri spremljamo dva potnika med vožnjo na mestnem avtobusu. Boris in Meta se začneta naskrivaj opazovati in v mislih kritizirati drug drugega. Naposled izstopita na isti postaji in tudi do svojega cilja se odpravita po isti poti. Izkaže pa se, da sta oba namenjena k Igorju na rojstni dan. Režiser, glasbeni opremljevalec in montažer: Matjaža Fariča Tonska mojstrica: Sonja Strenar Boris: Blaž Setnikar Meta: Marinka Štern Igor: Matevž Müller Produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija v študijskem letu 2009/2010.

Radijska igra Andrej Hieng: Cortesova vrnitev

Coretosva vrnitev, zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo med versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Skladatelj: Marijan Vodopivec Don Francisco – Boris Kralj Dona Maria – Štefka Drolc Cortes – Stane Sever Pestunja – Duša Počkaj Chincho – Polde Bibič Spovednik – Branko Miklavc Upravnik posestev – Janez Albreht Sodelovali so še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič, Alja Tkačev Pesem poje – Bert Sotlar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967

Radijska igra Joseph Roth: Kapucinska grobnica – 1. del

Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju porajajočega nacizma problematičen prehod v novo nastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni, v formatu radijske igre, ostaja pravzaprav »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek 1. svetovne vojne, zgodita se Trottova hitra poroka z Elisabeth Kovacs in naposled odhod na fronto v Sibirijo. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs, Elisabethin brat – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper/Capodistria – studiu Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024 Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.

Radijska igra Yulia Yemets Dobronosova: Tri minute slave

Igra postavljena v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini z rusko aneksijo Krima pravzaprav začela in žal traja še danes. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj pa, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Sicer pa se zdi, da Evropska unija in druge velesile ne zmorejo, ne znajo ali celo nočejo presekati tega zapletenega gordijskega vozla med Ukrajino in Rusijo. Zares težko razumljivo je namreč, da se na četrtini 21. stoletja še vedno dogajajo osvajalske vojne tako rekoč v srcu Evrope, ki si je, s široko mednarodno skupnostjo, pred 80 leti že kategorično obljubila nikoli več. Prevajalka iz angleščine: Bernarda Petelinšek Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Larisa – Mojca Fatur Oleg – Blaž Valič Stasia – Lucija Harum Pava – Nik Škrlec Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022.

Kratka radijska igra Draga Puc: Mrak

Igra je satirična slika iz pisarniškega sveta, v katerem je izginil vsak smisel za sočustvovanje s sodelavci in razumevanje ljudi. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Šefinja – Polona Vetrih Delavke – Mojca Ribič, Maja Končar, Tjaša Železnik Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2001.

Kratka radijska igra Zdenko Kodrič: Kabinski – dvakrat živ

Igra v obliki dnevnika, torej notranjega monologa, v nekaj potezah izriše življenje, strasti in obzorje voznika težkega priklopnika na dolgih progah. Slušna miniatura v globalnem svetu, povsem odvisnem od logistike, slika podobo posameznika, sila pomembnega za nemoten pretok blaga, a povsem brezobzirno nepomembnega za sistem. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Kabinski – Kristijan Ostanek Medicinska sestra – Jana Zupančič Doktor – Uroš Maček Šef – Branko Završan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2013.

Radijska igra Evelin Bizjak: Pod oblakom jezero

Igra o odraščanju kot iskanju pomiritve s seboj, čeprav samo za trenutek. V fragmentarni izpovedni obliki nas torej vodi skozi odraščanje osrednje protagonistke Tju. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Oblikovalka glasbe in zvoka: Mateja Starič Tju – Tina Vrbnjak, Iva Babić, Nina Ivanišin Oče, Moški glas – Klemen Janežič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2020 .

Radijska igra Tone Partljič: Partnerska poroka

Blaga komedija o zapletenem življenju, iz katerega domiselno izbere dramske like. Ti so značajsko umerjeni po naših sodobnih nraveh, tako da z njimi lahko odkrivamo podobnosti s svojimi predsodki, zmotami, pa tudi s pozitivnimi hotenji. Vse našteto namreč Partljič mojstrsko preplete v zgodbi o poroki dveh petdesetletnikov kot primeru sodobne zakonske kupčije. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Ivo Smogavec in Dejan Guzelj Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Profesorica Olga – Barbara Jakopič Maša, njena hčerka – Barbara Medvešček Čistilka Marija – Mojca Partljič Študent Peter – Kristijan Ostanek Državni funkcionar – Davor Herga Alen – Ivica Knez Rok – Viktor Meglič Produkcija Radia Maribor. Posneto v studiih Regionalnega RTV-centra Maribor novembra 2006.

Musica sacra Na veliko noč - z glasbo Stanka Premrla

Letos mineva 60 let od smrti skladatelja Stanka Premrla, vsestranskega in plodovitega glasbenega pisca, ki je med drugim uglasbil tudi slovensko himno. Velike noči si brez njegovih pesmi skoraj ne moremo predstavljati. Kot je sam zapisal v eni od revij Cerkveni glasbenik, naj bodo velikonočne pesmi »izrazito vesele…« in naj se jih pri liturgiji izvaja čim pogosteje, saj »vzradostijo srca in navdušijo…«. To vzdušje veje tudi iz njegovih, v vseh ozirih muzikalno dovršenih, a izvajalsko ne najlažjih kompozicij z velikonočno vsebino.

Sedmi dan O velikonočni skrivnosti z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Verniki so povabljeni, naj živijo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Čas od cvetne do bele nedelje je v Katoliški cerkvi poln simbolike. »Ohranjamo navade, pozabljamo pa na vsebino«, med drugim pove naš gost in v jubilejnem letu opozori tudi na osamljenost med ljudmi.

Sledi večnosti Velika noč v Binkoštni cerkvi Murska Sobota

Kristjani bodo kmalu praznovali svoj največji praznik – veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom Aleluja, ki pomeni Slavite Boga. Binkošti obhajajo 50. dan po veliki noči. Na binkošti je Jezus po vnebohodu svojim učencem poslal Svetega Duha. O pomenu velike noči tokrat iz Murske sobote, v sodelovanju z Binkoštno cerkvijo Murska sobota, ki daje poudarek osebnemu odnosu z Bogom in delovanju Svetega Duha. Gostje v oddaji so: binkoštni pastor Andrej Bojnec, 21-letna Kaja Marton, medicinska sestra in 42-letni Jernej Kuzmič, pravnik zaposlen v gospodarstvu.

Bogoslužje Prenos maše iz Izole

Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mavra v Izoli. Mašuje župnik Janez Kobal. Pasijon bere mladinska skupina. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutnar. Na orgle igra Maja Cenčič.

Musica sacra Pasijon Giovannija Paisiella

Na cvetno nedeljo se po cerkvah bere ali poje pasijon; tokrat vam bomo zato predstavili odlomke iz pasijona Giovannija Paisiella, klasicističnega skladatelja, ki svoje pasijonske kompozicije ni komponiral na besedila evangelistov, pač pa na libreto Pietra Metastasia, avtorja besedil več kot 1000 oper, uglasbenih izpod peresa različnih skladateljev tistega časa. Operne elemente oz. značilnosti lahko opazimo tudi v Paisiellovem pasijonu, ki so ga skladatelji poznega baroka, rokokoja in zgodnje klasične dobe največkrat obravnavali kot azione sacra oz. kot oratorij.

Sedmi dan Simbolika cvetne nedelje v sirskem krščanstvu

Posvetili se bomo simboliki cvetne nedelje in spoznali sirsko krščanstvo kot eno izmed izvornih vej te religije. Korenine segajo v drugo stoletje, ko so judovske skupnosti zgornje Mezopotamije sprejele Kristusovo oznanilo. Za zgodnjesirsko književnost, bistveno zaznamovano s semitsko miselnostjo, je značilna poetičnost v izrazu, simbolizem v načinu mišljenja in bližina bibličnemu imaginariju. Pesnik Kirilona spada med najboljše avtorje omenjene tradicije. Deloval je v četrtem stoletju, njegove pesnitve pa sedaj lahko prebiramo tudi v slovenščini. V Oddaji Sedmi dan gostimo avtorja prevodov frančiškana Jana Dominika Bogataja.

Sledi večnosti Exodus 90 navdušuje tudi v Sloveniji

Tokrat več o programu, ki je že nekaj let prisoten tudi v Sloveniji. Tisti, ki so že prehodili pot Exodusa 90, pravijo, da človek potrebuje disciplino, a da ga tudi preobraža. Program med drugim navdušuje tudi v Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec, zato smo se odpravili po dodatne odgovore.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Celje-Sveti Duh

Na peto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Celje-Sveti Duh. Mašuje župnik David Zagorc.

Musica sacra Ob 340. letnici rojstva J.S. Bacha

31. marca je minilo 340 let od rojstva J. S. Bacha; na letošnjo tiho nedeljo bo zato v ospredju glasba tega vélikega skladatelja. Njegov opus namreč obsega tudi mnoga dela, primerna za izvajanje v postnem času – pasijone, kantate, orgelske korale in druge kompozicije, v katerih s tonsko simboliko nagovarja k premišljevanju o Jezusovem trpljenju.

Odprta knjiga na radiu Pia Prezelj: Težka voda 3/10

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Mark Strand: Ogenj

Mark Strand, ki je za svoje delo med drugim dobil Pulitzerjevo nagrado, je bil eden najbolj samosvojih pesniških glasov. V njegovih pesmih se v navidezni preprostosti vrtinčijo labirinti pomenov in velika čustva. Pesem Ogenj je iz njegove zbirke Moški in kamela iz leta 2006. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Primož Pirnat. Posneto leta 2016.

Literarni nokturno Jože Cukale: Krik iz tujine

Misijonar in pesnik Jože Cukale se je rodil 27. aprila 1915 na Vrhniki, umrl pa leta 1999 v Kalkuti v Indiji. Po ljudski šoli na Vrhniki je končal Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih, tudi v revijah Mladika ter Dom in svet. Leta 1940 je končal bogoslovje in postal kaplan v Gornjem Logatcu, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Maja 1945 se je pred novim političnim režimom umaknil čez Ljubelj in prišel v taborišče v Trevisu. Njegova brata sta bila ubita v Kočevskem rogu. Po letu dni službovanja v treviški škofiji je odšel v Rim, kjer se je odločil za azijske misijone. Vstopil je v jezuitski red; leta 1950 je kot zadnji misijonar odpotoval v Bengalijo, kjer je deloval do smrti. Interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiserka Elza Rituper. Posneto leta 2000. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Pia Prezelj: Težka voda 2/10

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Srečko Kosovel: Cvetje na oknu

V pesmi Cvetje na oknu je Srečko Kosovel ujel nežno občutenje lepote minljivega trenutka. Pesem interpretira dramski igralec Branko Jordan. Posneto leta 2015.

Literarni nokturno In memoriam - Neža Maurer: Samotnost

Poslovila se je ena osrednjih slovenskih ustvarjalk Neža Maurer. V njenih pesmih za odrasle prevladujeta intimistična in ljubezenska vsebina, v pesmih za mladino pa predvsem narava in živalski svet. Za mladino je napisala tudi več radijskih in televizijskih oddaj in pripovedi. Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Leta 1960 je diplomirala iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in nato delala v pedagoškem poklicu, bila je urednica na Televiziji Ljubljana, novinarka in urednica pri različnih revijah. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo in zlatnik poezije za življenjsko delo. Bila je tudi Slovenka leta 2008. Poklanjamo se ji z ciklom njenih pesmi z naslovom Samotnost. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.

Literarni portret Anja Božič: Enej Silvij Piccolomini

Eneja Silvija Piccolóminija večina pozna po papeškem imenu Pij II. Živel je med letoma 1405 in 1464 in je bil italijanski humanist, papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj in zgodovinar. Vendar Slovenci njegovih literarnih del do zdaj skoraj nismo poznali. Lani pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla monografija Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Avtorja in prevajalca sta Anja Božič in Jan Dominik Bogataj; v njej najdemo prevode mnogih Piccolóminijevih literarnih besedil. Predvsem pa si ob branju ustvarimo sliko Piccolóminija - človeka večne dvojnosti: krščanstva in klasične antike, cerkvene in posvetne kariere, italijanskega in germanskega sveta. Interpret Matej Puc, bralca Mateja Perpar in Igor Velše, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.

Spomini, pisma in potopisi Maks Fabiani: Ljubljana, slika mesta in moji vtisi iz leta 1934

Arhitekt Maks Fabiani se je rodil 29. aprila 1865 v Kobdilju na Krasu, šolal se je najprej v domačem kraju, nato v Ljubljani, arhitekturo pa je študiral na Dunaju. Postal je ugleden dunajski ustvarjalec, cenjen tudi na dvoru. V letih 1917 - 18 je postal redni profesor za arhitekturo, vendar se je leta 1919 temu nazivu odpovedal in se kljub vabljivim ponudbam z Dunaja in Ljubljane preselil v Gorico. V letih od 1917 do 1922 je vodil obnovo Posočja, predaval je na liceju v Gorici, bil je župan v Štanjelu in opravljal vrsto drugih pomembnih nalog. Ob bogatih arhitekturnih stvaritvah je viden tudi Fabianijev delež v urbanizmu. Veliko se je ukvarjal s popotresno ureditvijo Ljubljane, pa tudi z ureditvijo drugih mest. Fabianijev zapis Ljubljana - Slika mesta in moji vtisi iz leta 1934 je po eni strani analiza tedanjega stanja, po drugi pa tudi polemika s Plečnikom. Bralec Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2015.

Humoreska tega tedna Miguel de Cervantes: Don Kihot - Kaj je briivska skleda

To pa že ni res!, vzklikamo ta mesec ob humoreskah tega tedna. Vendar ni vedno tako preprosto. Je resnica tisto, kar vidimo, ali vidimo tisto, kar je? To bi na primer lahko vprašali tistega bistroumnega plemiča iz Manče. Nekateri so mu namreč hoteli dopovedati, da je šlem navadna brivska skleda. In da prizorišče ni začaran grad, ampak krčma. Prevajalec Severin Šali, igralec Boris Kralj, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež. Režiserka Mara Černe. Posneto novembra 1979.

Neposredni prenos Simfoniki na odprtju SGD z Ostercem in Lazarjem

Otvoritev 39. Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester RTV Slovenija Milko Lazar (elektronski instrumenti s tipkami) Luka Juhart (harmonika) dirigent: Uroš Lajovic Slavko Osterc: Maska rdeče smrti, baletna pantomima Milko Lazar: Ballet Imaginaire za harmoniko, lazaronator in orkester Milko Lazar: Moški z nožem, koncertna različica

Neposredni prenos Mistično

Zbor Slovenske filharmonije bo svoj peti koncert za Pretežno vokalni cikel izvedel pod vodilom Mistično. Z dirigentom Stephenom Laytonom bo postavil glasbeni okvir iz šestih skladb Arva Pärta, čigar glasba ima za marsikoga skrivnosten pomen. V okvirju bo zvenelo novo delo z naslovom Stvarjenje Damijana Močnika na poezijo Braneta Senegačnika za mešani zbor in violončelo. Sredi zvočne podobe bomo slišali še Suito št. 1 v G-duru, Bachova dela 1007. Na violončelo bo igral Gal Faganel. In kaj je mistično? Dirigent Stephen Layton tokrat prisega na število 6: šest skladb Arva Pärta, šest stavkov Bachove Suite za violončelo št. 1 in šest dni stvarjenja, kajti sedmi dan je Bog počival.

Neposredni prenos Dolgo pričakovano - 5. koncert FKK Slovenske filharmonije

Koncertni spored se bo začel z novim slovenskim delom, Radostno uverturo Črta Sojarja Voglarja, sledili pa bosta dve deli Johannesa Brahmsa: skladateljev Prvi klavirski koncert in Prva simfonija. Orkester Slovenske filharmonije bo nastopil pod taktirko svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solist v Brahmsovem klavirskem koncertu pa bo igral japonski pianist Tomoki Sakata. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, »… se je Brahmsov prvi poizkus pisanja simfonije pri skladateljevih šestindvajsetih letih končal z nastankom Prvega klavirskega koncerta. Na njegov simfonični prvenec je moral nato evropski glasbeni svet nestrpno čakati še skoraj dvajset let. Na številna vprašanja in spodbude je z Beethovnovo glasbeno avtoriteto obremenjeni Brahms ob tem odgovarjal: »Nikoli ne bom napisal simfonije! Ne moreš si misliti, kako je, če vedno slišiš takega velikana hoditi za seboj.« Kako pa se s pritiskom tradicije soočajo skladatelji našega časa, nam bo razkrilo novo delo Črta Sojarja Voglarja.

Neposredni prenos Mozartina IV

Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.

Neposredni prenos Neposredni prenos 5. koncerta abonmaja Same mogočne skladbe (SMS 5) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.

Neposredni prenos Drago Jančar: In ljubezen tudi

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Sodobna glasba ni bavbav, Družinski abonma SF 4

Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/

Neposredni prenos Simfoniki, organist Olivier Latry in dirigent Oscar Jockel

Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Radijska igra Andrej Hieng: Cortesova vrnitev

Coretosva vrnitev, zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo med versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Skladatelj: Marijan Vodopivec Don Francisco – Boris Kralj Dona Maria – Štefka Drolc Cortes – Stane Sever Pestunja – Duša Počkaj Chincho – Polde Bibič Spovednik – Branko Miklavc Upravnik posestev – Janez Albreht Sodelovali so še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič, Alja Tkačev Pesem poje – Bert Sotlar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967

Odprta knjiga na radiu Pia Prezelj: Težka voda 2/10

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Razgledi in razmisleki Saif ur Rehman Raja, pakistansko-italijanski pisatelj: "Sem preveč italijanski za Pakistance in preveč pakistanski za Italijane."

Saif ur Rehman Raja , pakistansko-italijanski avtor, ki je marca gostoval na festivalu Fabula, v avtobiografskem prvencu, romanu Hidžra, popisuje svoje odraščanje med dvema kulturama. Kako je, kot sam zapiše v knjigi, če si preveč Pakistanec za Italijane in preveč Italijan za Pakistance? O tem, pa tudi o rasizmu in homofobiji, temah, ki se ju avtor brezkompromisno loteva v romanu, v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. Bere Bernard Stramič, ton in montaža Maks Pust.

Ars humana Slovenska beseda skozi čas – kulturni pomen cerkve pri oblikovanju in ohranjanju slovenščine

Cerkev je bila skozi stoletja osrednji javni prostor govorjene in pisane slovenske besede. Že Brižinski spomeniki, ki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najzgodnejši dokument slovenske kulture, so povezani s cerkvijo. Nekatera besedila teh spomenikov se nanašajo tudi na veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik. V času tega praznika skozi pogovor, ki je nastal v sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, razmišljamo, kakšna je bila vloga cerkve pri oblikovanju slovenščine in kakšen je bil pri tem njen pomen za slovensko besedo in slovensko kulturo v Avstriji in Italiji, pa tudi kako pomembno mesto ima tam cerkev pri ohranjanju slovenščine danes. Sodelujejo prof. dr. Edvard Kovač, Marko Tavčar in Andrej Lampichler. Na fotografiji starodavno naselje v občini Naborjet - Ovčja vas v Videmski pokrajini v Italiji, v središču naselja je župnijska cerkev; foto: Wikipedija

Izbrana proza Stefan Hertmans: Vzpon

Flamskega pesnika in pisatelja Stefana Hertmansa najverjetneje poznamo po njegovem romanu Vojna in terpentin, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Hertmans je večkrat nagrajeni avtor z zavidljivim opusom in predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. V svojih delih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva in odnosa med domišljijo in resničnostjo. Lani pa je pri založbi Beletrina v prevodu Mateje Seliškar Kenda izšla še njegova knjiga Vzpon. Poleti leta 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa mu je prišla v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu je razkrila strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje je avtorja tako pretreslo, da se je pri priči lotil razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se je pogovarjal s Verhulstovimi najbližjimi, brskal po arhivih in prebiral njegova zasebna pisma ter jih spretno vključil v svojo pripoved. Roman Vzpon je tako preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature. V izbranih odlomkih iz knjige izvemo nekaj o temnih slutnjah ob nakupu omenjene hiše in spremljamo zgodbo, povezano s kipom Hitlerja, na katero avtor naleti že ob prvem srečanju. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Kratka radijska igra Matjaž Farič: Rojstni dan

V igri spremljamo dva potnika med vožnjo na mestnem avtobusu. Boris in Meta se začneta naskrivaj opazovati in v mislih kritizirati drug drugega. Naposled izstopita na isti postaji in tudi do svojega cilja se odpravita po isti poti. Izkaže pa se, da sta oba namenjena k Igorju na rojstni dan. Režiser, glasbeni opremljevalec in montažer: Matjaža Fariča Tonska mojstrica: Sonja Strenar Boris: Blaž Setnikar Meta: Marinka Štern Igor: Matevž Müller Produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija v študijskem letu 2009/2010.

Humoreska tega tedna Miguel de Cervantes: Don Kihot - Kaj je briivska skleda

To pa že ni res!, vzklikamo ta mesec ob humoreskah tega tedna. Vendar ni vedno tako preprosto. Je resnica tisto, kar vidimo, ali vidimo tisto, kar je? To bi na primer lahko vprašali tistega bistroumnega plemiča iz Manče. Nekateri so mu namreč hoteli dopovedati, da je šlem navadna brivska skleda. In da prizorišče ni začaran grad, ampak krčma. Prevajalec Severin Šali, igralec Boris Kralj, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež. Režiserka Mara Černe. Posneto novembra 1979.

Ars aktualno Papež Frančišek, in memoriam

V posebni oddaji ob slovesu papeža Frančiška skozi pripovedovanje dr. Tomaža Gerdena spremljamo papeževo življenjsko pot in 12-letni pontifikat. Več o papežu povesta tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: MMC / Reuters (detajl).

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na velikonočno nedeljo neposredno prenašamo slovesno sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje župnik, frančiškan p. Pavle Jakop. S petjem sodelujejo: APZ sv. Cecilije, Mladinski mešani zbor in orkester, s solisti: Katarino Zorec, Brino Vukovič, Andrejem Rustjo in Blažem Stajnkom. Na orgle igra Ana Kokotec Kresal, dirigent je Miha Zupanc Kovač.