Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Maks Fabiani: Ljubljana, slika mesta in moji vtisi iz leta 1934

15 min 20. 04. 2025

Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!

Spomini, pisma in potopisi

Maks Fabiani: Ljubljana, slika mesta in moji vtisi iz leta 1934

15 min 20. 04. 2025

Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!

Opis epizode

Arhitekt Maks Fabiani se je rodil 29. aprila 1865 v Kobdilju na Krasu, šolal se je najprej v domačem kraju, nato v Ljubljani, arhitekturo pa je študiral na Dunaju. Postal je ugleden dunajski ustvarjalec, cenjen tudi na dvoru. V letih 1917 - 18 je postal redni profesor za arhitekturo, vendar se je leta 1919 temu nazivu odpovedal in se kljub vabljivim ponudbam z Dunaja in Ljubljane preselil v Gorico. V letih od 1917 do 1922 je vodil obnovo Posočja, predaval je na liceju v Gorici, bil je župan v Štanjelu in opravljal vrsto drugih pomembnih nalog. Ob bogatih arhitekturnih stvaritvah je viden tudi Fabianijev delež v urbanizmu. Veliko se je ukvarjal s popotresno ureditvijo Ljubljane, pa tudi z ureditvijo drugih mest. Fabianijev zapis Ljubljana - Slika mesta in moji vtisi iz leta 1934 je po eni strani analiza tedanjega stanja, po drugi pa tudi polemika s Plečnikom.

Bralec Igor Velše,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiser Igor Likar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2015.

Arhitekt Maks Fabiani se je rodil 29. aprila 1865 v Kobdilju na Krasu, šolal se je najprej v domačem kraju, nato v Ljubljani, arhitekturo pa je študiral na Dunaju. Postal je ugleden dunajski ustvarjalec, cenjen tudi na dvoru. V letih 1917 - 18 je postal redni profesor za arhitekturo, vendar se je leta 1919 temu nazivu odpovedal in se kljub vabljivim ponudbam z Dunaja in Ljubljane preselil v Gorico. V letih od 1917 do 1922 je vodil obnovo Posočja, predaval je na liceju v Gorici, bil je župan v Štanjelu in opravljal vrsto drugih pomembnih nalog. Ob bogatih arhitekturnih stvaritvah je viden tudi Fabianijev delež v urbanizmu. Veliko se je ukvarjal s popotresno ureditvijo Ljubljane, pa tudi z ureditvijo drugih mest. Fabianijev zapis Ljubljana - Slika mesta in moji vtisi iz leta 1934 je po eni strani analiza tedanjega stanja, po drugi pa tudi polemika s Plečnikom.

Bralec Igor Velše,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiser Igor Likar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2015.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Lenka Prešeren: O svojem bratu pesniku dr. Francetu Prešernu

Ob kulturnem prazniku vas vabimo k poslušanju spominov Lenke Prešeren na brata pesnika dr. Franceta Prešerna. Spomini Prešernove sestre so manj znani od spominov pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, vendar polni konkretnih podatkov o Prešernovem življenju in osvetljujejo njegovo življenjsko zgodbo, tudi tisti del, ki ga Ernestina ni poznala. Spomine Lenke Prešeren, ki se je rodila leta 1811, je zapisal njen in pesnikov pranečak, duhovnik Tomo Zupan. Izbrali smo tisti del, v katerem se Lenka, ki se je z bratom pogosto srečevala vse do njegove smrti, spominja pesnikove mladosti. Avtor literarnega dela Tomo Zupan, režiser Igor Likar, nastopata Nevenka Sedlar in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Matej Juh. Posneto leta 2009.

24 min 08. 02. 2026


Božidar Borko: Drobni spomini na Otona Župančiča

Spomine, pisma in potopise namenjamo novinarju, publicistu, prevajalcu in uredniku Božidarju Borku, ki se je rodil 2. februarja pred 130 leti na Gomili pri Kogu, umrl pa 12. decembra 1980 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu in Zagrebu, potem se je posvetil novinarstvu. Obvladal je veliko jezikov in iz njih tudi prevajal, pa tudi slovenske avtorje je prevajal v vrsto tujih jezikov. Bil je pomemben posrednik med slovenskimi in slovanskimi ter romanskimi kulturami. Slišali boste poglavje iz knjige Srečanja, ki jo je Božidar Borko napisal leta 1971. Interpretira Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2016. Redakcija Staša Grahek.

19 min 01. 02. 2026


Alenka Vreček: Naj se vrti

Slovenka, ki že skoraj štiri desetletja živi v Združenih državah Amerike, se je po prebolelem raku in drugih hudih življenjskih preizkušnjah odpravila na 3500 km dolgo kolesarsko pot po Kaliforniji in Mehiki. Samotni kilometri ob hudem telesnem naporu ji ponujajo tudi priložnost za pogled vase in ob vrtenju pedalov se vrtijo tudi spomini. Prevajalka Lili Potpara, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Marko Rengeo. Posneto januarja 2026.

18 min 25. 01. 2026


Gabriel García Márquez: Berlin je nesmisel

V drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je Gabriel García Márquez (1927–2014), sloviti kolumbijski pisatelj in od leta 1982 tudi nobelovec, delal kot dopisnik v Parizu. V tem času se je s prijateljema podal na pot po komunističnih državah Vzhodne Evrope. Pot so začeli v Vzhodnem Berlinu, obiskali pa so še Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Iz njegovih zapisov je nastala knjiga S poti po Vzhodni Evropi, ki Márqueza razkriva kot natančnega, duhovitega, pronicljivega opazovalca krajev, ljudi, njihovih vrednot in običajev, predvsem pa tistega sveta, ki ga morda ni več, a nam je številnim še vedno nenavadno blizu. Prevajalka: Marjeta Drobnič; režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.

19 min 18. 01. 2026


Jack London: Križarjenje s Snarkom

V tokratni oddaji Spomini, pisma in potopisi se ob 150. obletnici rojstva, ki jo zaznamujemo 12. januarja, spominjamo ameriškega pisatelja Jacka Londona. Rodil se je v revni družini, burno mladost je preživel ob priložnostnih delih in potepuštvu. Bil je mornar, delavec, iskalec zlata. Pisal je naturalistične družbenokritične in pustolovske romane in povesti, v katerih je zajemal večinoma iz svojih lastnih izkušenj. Zlasti pomembna so njegova dela o živalskem svetu, med njimi Klic divjine in Beli očnjak. Za današnjo oddajo smo izbrali predgovor k njegovemu potopisu Križarjenje s Snarkom iz leta 1913. Kljub optimističnemu tonu je bilo potovanje silno težavno in se je neslavno končalo na Salomonovih otokih. Z ženo sta se vrnila domov, kjer je London deset let pozneje naredil samomor. Avtorica prevoda Milojka Bizajl, režiserka Ana Krauthaker, igralec Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, redaktorici Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2006.

23 min 11. 01. 2026


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt