Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.
Iskanje
