Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
90 prispevkov
Ob premieri leta 1937 je Peta simfonija Dmitrija Šostakoviča požela bučen aplavz občinstva in tudi pomirila sovjetsko glasbeno birokracijo. Vendar je delo vse prej kot konformistično, saj se skladatelj vseskozi poigrava s podtekstom in ambivalentnostjo. Tankočutnost je značilna tudi za Klavirski koncert Edvarda Griega, ki ga bosta izvedla pianist Jan Lisiecki in Filharmonični orkester iz Luksemburga pod taktirko Krzysztofa Urbańskega. V uvodu pa je na koncertu 13. januarja lani v Luksemburški filharmoniji zazvenela Mala suita Witolda Lutosławskega.
Pred nami je posnetek koncerta Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigentke Marie Jacquot. 21. marca sta v Koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu izvedla Serenado št. 10 v B-duru, »Gran partito«, Wolfganga Amadeusa Mozarta in monumentalno Simfonijo št. 2 v Es-duru sira Edwarda Elgarja.
Napovedujemo: koncert Brine Kren in Eve Ostanek v Kinu Šiška, koncert Kvarteta Karola Szymanowskega v Novi Gorici.
Napovedujemo: koncert Brine Kren in Eve Ostanek v Kinu Šiška, koncert Kvarteta Karola Szymanowskega v Novi Gorici.
»Za dela Dmitrija Šostakoviča je potrebna močna, ostra in rezka igra,« pravi glasbeni direktor Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia Alain Altinoglu. In upati si je treba »iti do meja instrumentalnih zmožnosti«. Z njegovo 4. simfonijo zdaj raziskuje tudi meje mogočega z gledišča velikosti orkestra. Dmitrij Šostakovič je dejal, da si je Četrto simfonijo zamislil kot »monumentalno zadevo velikih misli in velikih strasti«. Skladno s tem so orkestralna sredstva maksimalna v vseh parametrih, skladatelj gre na vso moč. In vendar je to postalo delo umika, priseljevanja, kajti Šostakovičevo življenje je v tistih letih stalinistične sovjetske diktature viselo na nitki. Tako do skrajnosti nabito simfonijo, s katero dirigent Alain Altinoglu nadaljuje svojo Šostakovičevo serijo, lahko spremlja le delo navidezno uravnoteženega razkošja – najboljša izmed vseh je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, ki jo bo izvedel pianist Aleksander Malofejev.
Svetovi se odpirajo ob igranju klavirja ruskega pianista Nikolaja Luganskega: ta glasbenik prodre v dela, ki jih igra, do najglobljih plasti in iz njih izvabi nepopisno lepoto, tudi v Drugem klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova, ki ga je študiral že kot mladenič. Dirigent Stéphane Denève je za koncert z Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina 14. aprila izbral še dela, ki se osredinjajo na svet pravljic in mitov – po Čarovnikovem vajencu Paula Dukasa sta sledila pogled Lere Auerbach na mit o Ikarju in balet Pepelka Sergeja Prokofjeva.
Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 31. januarja v Glasbenem centru v Helsinkih vodil Sakari Oramo. Na začetek programa je bil uvrščen lirični in neoklasicistični Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel južnokorejski violinist Inmo Yang, zmagovalec Sibeliusovega violinskega tekmovanja leta 2022. Simfonije, ki so jih sestavile ženske, so v zgodovini glasbe nekoliko redke. Simfonija v fis-molu Dore Pejačević je zgodovinsko pomembna tudi v nečem: gre za prvo hrvaško simfonijo.
Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.
Nekdanji šefi dirigenti Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia iz zadnjih 25 let so gostje na simfoničnih koncertih letošnje sezone: 21. februarja v Hannovru se je orkester znova srečal z dirigentom Eivindom Gullbergom Jensenom, ki ga je vodil v letih od 2009 do 2014. Poudarek je bil tudi na solističnem instrumentu, ki ga na simfoničnem koncertu redko slišimo – orglah. Mednarodno priznani nemški organist Christian Schmitt je bil solist v Koncertu za orgle godala in timpane v g-molu Francisa Poulenca, orkester pa je v počastitev letošnje 200. obletnice rojstva Richarda Wagnerja izvedel še verjetno najbolj priljubljeno simfonijo tega avstrijskega mojstra, Sedmo simfonijo.
Ko Daniel Barenboim in Martha Argerich nastopita skupaj, ste lahko prepričani o legendarnem večeru; svetovna zvezdnika se poznata in občudujeta že od skupnega otroštva v Argentini. Na koncertu 22. decembra lani v Berlinski filharmoniji je bila Martha Argerich solistka v Beethovnovem drugem klavirskem koncertu, v katerem je mladi skladatelj manj bojevit kot v poznejših delih in je napisal pozitivno razposajeno glasbo. Daniel Barenboim – častni dirigent Berlinskih filharmonikov – je dirigiral tudi poetično Tretjo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki prehaja med durom in molom.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Julia Fischer je prvič s simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna na koncertu 26. januarja odkrivala dva violinska zaklada vzhodnoevropske romantike: Josef Suk, sicer zet Antonína Dvořáka, je prav na začetku 20. stoletja s svojo »Fantazijo za violino in orkester« predstavil svoje nadaljevanje te koncertne zvrsti. Brez ambicij, da bi odpiral nova poglavja, je Peter Iljič Čajkovski napisal Melanholično serenado, namenjeno kot majhen prispevek h koncertu na pariški svetovni razstavi. Dvořákova Sedma simfonija pa opozarja na manj znano stran češkega narodnega mojstra, ki se je v tem delu zavestno izogibal vplivom češke folklore.
Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.
Napovedujemo 2. koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija iz cikla Mozartine, koncert Microorganisms v Cukrarni.
