Okrog leta 1728 je Antonio Vivaldi izdal zbirko šestih koncertov za flavto opus deset, ki velja za poseben primer novatorstva. Prečna flavta je bila razmeroma novo glasbilo in je šele okrog leta 1710 začela izpodrivati dotlej prevladujočo kljunasto flavto, a se je do sredine stoletja uveljavila kot eno najbolj priljubljenih glasbil. Vivaldijevi koncerti anticipirajo ta razvoj. Izpod njegovega peresa se je ohranilo vsega skupaj kar osemnajst koncertov za takšno ali drugačno flavto – tudi za flautino ali majhno kljunasto flavto, ki je bila uglašena oktavo višje od altovske flavte.
Iskanje
