Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
7 prispevkov
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Tam so v razmeroma kratkem času razvili revolucionarne oblike večglasja in bogoslužje obogatili z novimi glasbenimi oblikami. Iz tega obdobja se je obranilo razmeroma veliko skladb, a žal poznamo le dve imeni njihovih avtorjev: Leonin in Perotin.
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Tam so v razmeroma kratkem času razvili revolucionarne oblike večglasja in bogoslužje obogatili z novimi glasbenimi oblikami. Ohranilo se je kar veliko skladb iz tega obdobja, a žal poznamo le dve imeni njihovih avtorjev: Leonin in Perotin.
Gotske katedrale v severni Franciji še danes pričajo o izrednih ustvarjalnih impulzih, ki so se razvili v dvanajstem stoletju in so bili hkrati umetniški, duhovni in filozofski. Prežemali so vse oblike kulture, ne nazadnje tudi znanost in umetnost glasbe. Skladatelji tako imenovane notredamske šole so delovali v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in so bili povezani z notredamsko katedralo v Parizu. Njihovo delovanje se je časovno ujemalo z graditvijo te mogočne stavbe, ki se je začela leta 1163 in je trajala skoraj stoletje.
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Pred tem je bilo večglasje prepuščeno pevcem kot oblika improvizacije, takrat pa so ga začeli zapisovati pred izvajanjem in ustvarjati glasbena dela v sodobnem pomenu besede.
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Pred tem je bilo večglasje prepuščeno pevcem kot oblika improvizacije, takrat pa so ga začeli zapisovati pred izvajanjem in ustvarjati glasbena dela v sodobnem pomenu besede.
Oddaja Banchetto musicale je dobila ime po istoimenski zbirki Johanna Hermanna Scheina, ki je izšla leta 1617 in je njegova edina zbirka, ki je v celoti posvečena izključno instrumentalni glasbi. Pavane, galiarde, courante in allemande je Schein povezal v dvajset oštevilčenih skupin. Sam jih ni poimenoval »suite«, a jih je po lastnih besedah sestavil tako, da si ustrezajo tako po tonaliteti kot po tematskem gradivu. Skladbe so verjetno nastale za igranje ob večerji na dvorih v Weissenfelsu in Weimarju ter so bile namenjene izvajanju na violah da gamba.
V oddaji bomo predstavili glasbo italijanskih skladateljev 16. in 17. stoletja, ki je povezana s slovenskim Primorjem in koprsko stolnico. Poslušali bomo glasbo slepega renesančnega lutnjista Giacoma Gorzanisa, ki je živel v Trstu in muziciral plemičem na Kranjskem, posvetili se bomo frančiškanskemu menihu in organistu koprske stolnice Gabriellu Pulitiju, ki so mu rekli »l’Allegro«, in predstavili nekaj biserov iz bogatega repertoarja duhovne glasbe, ki se je ohranil v stolnem arhivu.
