Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let dvajsetega stoletja.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij je to postal vodilna zasedba komornega jazza, znamenita po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so bili zelo všeč tudi ljubiteljem klasične glasbe.
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi - Kvartetu Modem Jazz - so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Kvartet Modem Jazz je leta 1958 zasnoval album European Windows, posnel pa ga je ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modem Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powlla, za orkester pa je tudi aranžiral.
V Bremnu vsako leto pripravijo večere nemškega, evropskega in svetovnega jazza ter jazza vsakokratne gostujoče države. Nocojšnjo oddajo bomo namenili nekaterim izvajalcem, ki se bodo predstavili občinstvu, glasbenim promoterjem in kritikom iz Nizozemske in Nemčije. Slišali bomo naslednje izvajalce: bobnarja Guya Salamona, Marmoucha Orchestra, basista Alessandra Fongara, saksofonista Tineke Postma in Bena van Gelderja, zasedbo Masaa in pianistko Julio Kadel.
Botti je lirični trobentač, ki tako lastne skladbe kot tudi priredbe vsem znanih standardov interpretira z veliko romantike in se tako močno približa okusu širšega občinstva. Zaradi izjemnega finančnega uspeha si glasbenik lahko privošči sodelovanje s skoraj vsakim zvezdnikom sodobne popularne glasbe. In obratno: je zelo zaželen sodelavec zvezdnikov, kot so na primer Paul Simon, Sting ali Bette Midler. Njegova kariera se je strmo povzpela in danes spada med najbolj priljubljene in finančno najbolj preskrbljene glasbenike. 15. maja bo nastopil v bližnjem Čakovcu na Hrvaškem.
Oto Pestner je verjetno najboljši slovenski pevec s prekrasnim in izjemnim tenorjem. V zadnjih desetletjih tudi sklada, aranžira in producira. Današnjo oddajo bomo namenili predvsem njegovim interpretacijam jazzovskih standardov in jazzovskim priredbam dveh njegovih uspešnic.
Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. Že jutri bo v Splitu nastopil kvartet saksofonista Jamesa Carterja. Prav na mednarodni dan jazza bodo odigrali repertoar skladb vplivnega saksofonista Eddieja »Lockjaw« Davisa. Spomnili vas bomo še na koncerta pevcev Curtisa Stigersa in Roda Stewarta.
Pred bližnjim koncertom New Masada Quarteta bomo predvajali skromen izbor posnetkov Johna Zorna z zasedbo Masada in posnetka, ki sta nastala prav v Ljubljani. John Zorn je Newyorčan in letnik 1953, septembra letos bo najbrž spet delovno praznoval sedemdesetletnico. Njegov glasbeni opus je tako obširen in raznolik, da kar težko verjamemo, da ga je zmogel en sam človek. Je skladatelj, saksofonist, aranžer, producent, založnik, producent, vodja založbe Tzadik, organizator, aktivist, podpisan pod več kot stotimi samostojnimi ploščami.
Rdeča nit nocojšnje oddaje bodo povezave jazza z narodno-zabavno glasbo. V Avsenikovih zasedbah so že od nekdaj igrali pravzaprav jazzerji – ljudje, ki so to glasbo igrali in jo imel radi in jo poslušali. Tudi brata Avsenik – Vilko je bil sprva član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Prav tako starejši brat Atija Sossa - Mik Soss, ki je bil pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter pozneje basist in baritonist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi klarinetisti Avsenikovega kvinteta so buli vrhunski – akademsko šolani glasbeniki, ki so imeli izjemno radi jazz. Omenimo Vilka Ovsenika, Zorana Komaca, Franca Tržana in Albina Rudana. Vse naštete je vzgojil Miha Gunzek, profesor klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Avsenikov kitarist Lev Ponikvar je gipsy swing igral že pred vojno – tudi v cirkusih, po vojni se je kalil v barskih zasedbah, ki jih je vodil Ferry Souvan, poznejši besedilopisec Avsenikovih uspešnic od Tam, kjer murke cveto do Robleka.
Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.
Braco Doblekar letos praznuje osemdesetletnico, posvetili mu bomo tudi današnjo oddajo. Doblekar je poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Braco je tudi saksofonist, tolkalec, vokalist in aranžer. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Generals, September, Srce, Na lepem prijazni, Jugoslovenska Pop Selekcija, pa najbolj popularna in odmevna – še danes si marsikdo požvižgava njihove skladbe – Hazard. V zadnjih letih se posveča predvsem jazzovskemu ustvarjanju, delu z mladimi zanesenjaki in vodenju in aranžiranju za big band.
V nocojšnji oddaji bomo predstavili glasbeno ustvarjanje nemškega pihalca Emila Mangelsdorffa. Igral je jazz na alt in sopran saksofonu, flavti in klarinetu ter tudi komponiral in aranžiral. Mangelsdorffa je sprva navdihoval predvsem swing, pozneje pa tudi bebop, cool in tudi fusion. Leta 1964 je napisal priročnik za igranje saksofona.
Oddajo bomo namenili glasbo saksofonista in skladatelja Ricka Margitze. Po kar 15-letnem premoru je lani izdal nov album Sacred Hearts, posnet z veliko zasedbo, katere osnova je njegov pariški kvartet. Globoko osebna plošča povzema številne osebne tragedije in travme, ki so prizadele glasbenika v zadnjem desetletju ter je posvečen prijateljem in glasbenikom, ki so se v tem obdobju poslovili za vedno. Glasba na njej je kljub vsemu optimistična in živahna.
21. aprila bodo na odru ljubljanske Drame v sklopu cikla Ars in Drama, ki ga prireja naš radijski program, nekateri naši najboljši pevci in pevke interpretirali skladbe slovenskih avtorjev. Zvrstila se bo cela plejada slovenskih vokalistk in vokalistov - Ana Bezjak, Metod Banko, Severa Gjurin, Boštjan Gombač, Tomaž Hostnik, Andraž Hribar, Aleksandra Ilijevski, Jure Ivanuša, Jadranka Juras, Matija Krečič, Alma Kužel, Bossa De Novo, Nina Strnad, Janez Škof in Jurij Zrnec. V današnji oddaji bomo poslušali skladbe izvajalcev, ki bodo zapeli na prireditvi Srce šansona.
V današnji oddaji bo glavni solist v prav vseh skladbah trobentač Tomaž Gajšt. Tomaž Gajšt je Štajerc, Mariborčan in letnik 1985. Doštudiral je trobento na jazzovskem oddelku graške univerze za glasbo pri mag. Edvardu Holnthanerju. Zaradi njegove vsestranskosti in gibke prilagodljivosti vsem žanrom Gajšta zelo radi povabijo k sodelovanju tako jazzovske zasedbe kot tudi različni izvajalci popularne glasbe. Gajšt velja za enega najboljših slovenskih trobentačev v zadnjem obdobju. Odlikujejo ga izreden občutek za muziciranje, poosebljanje vsakega izvedenega dela ter odlična interpretacija. V četrtek, 11. aprila bo v Siti teatru koncert avtorske glasbe Tomaža Gajšta za matični Big Band RTV Slovenija.
Drugega marca letos se je za vedno poslovil eden najpomembnejših jazzovskih saksofonistov in skladateljev – Wayne Shorter, star je bil 89 let. V oddaji bomo v Shorterjev spomin predvajali izbor skladb iz njegovega bogatega ustvarjalnega opusa, ki jih je napisal za znamenito fusion zasedbo Weather Report.
Poslušajte skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo pianistov Elma Hopea in Reda Garlanda, skladateljev in aranžerjev Mladena Gutešea in Georga Russella, bobnarja Phillyja Joea Jonesa, trobentača Fatsa Navarra, kitarista Barneya Kessella in saksofonista Serga Chaloffa.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
