Potem ko je filozof Slavoj Žižek po torkovem odprtju 75. knjižnega sejma v Frankfurtu s svojo analizo izraelsko-palestinskega konflikta sprožil intenzivno polemiko o politični korektnosti v Nemčiji, ki v tem trenutku skorajda ne dopušča drugega kot enoznačno podporo Izraelu, je včeraj z novim nastopom na slovenskem paviljonu pospremil izid svoje nove knjige v nemškem jeziku. Program Slovenije kot častne gostje sejma je sinoči ponudil tudi svetovno premiero dokumentarnega filma Maje Weiss o zgodbah slovenskih otrok, ki so jih nacisti med vojno odvzeli biološkim staršem kot del rasnega eksperimenta Lebensborn.
Slavoj Žižek je v prvih dneh frankfurtskega sejma poskrbel za vidnost slovenskega častnega gostovanja. Na predstavitvi njegove nove knjige v nemščini z naslovom Paradoksi presežnega užitka je bilo o slednji – zaradi številnih bolj perečih tem – sicer slišati bolj malo, je pa filozof spotoma pojasnil svoj pogled na politično korektnost in kulturo izključevanja, ki jo je - s pozivi naj prekine govor - doživel ob odprtju sejma:
"Ali niste opazili, kako kultura izključevanja – z izjemo praznih fraz o enakosti in tako naprej – ne ponuja pozitivne opredelitve, za kaj si prizadeva, ampak poudarja narcisizem majhnih razlik. Moj očitek je: to ni orodje, s katerim lahko gradimo širšo solidarnost med ljudmi."
Zahtevno temo je v Frankfurtu odprl tudi nov dokumentarec režiserke Maje Weiss in soscenaristke Nataše Konc Lorenzutti. Film z naslovom Zajeti v izviru predstavlja ganljive zgodbe otrok iz nacističnega rasnega eksperimenta Lebensborn. Med njimi je bilo 30 slovenskih dojenčkov, ki so jih med vojno ukradli biološkim staršem. Svetovne premiere se je udeležil gospod s to izkušnjo, upokojeni veterinar Ivan Acman:
"Govorimo, da so največje žrtve vsake vojne otroci. Nič krivi, niti se ne zavedajo, a vendar so žrtve. So sirote, ostanejo brez staršev, so pohabljeni in invalidi. To je tragedija."
Sporočilo filma je v času, ko se je razplamtela nova vojna, še bolj aktualno.
Iskanje
