Musica sacra

De profundis

Michel-Richard De Lalande je bil sodobnik Jeana Baptista Lullya in Francosisa Couperina in čeprav se danes o njem ne sliši prav pogosto, velja za največjega francoskega mojstra t .i. vélikih motetov– sakralnih kompozicij, ki so bile zaradi svoje veličastnosti in pompoznosti všeč tudi kralju Ludviku XIV. Pri psalmu De profundis gre za glasbeno obravnavo posameznih […]

Musica sacra

Rekviem za prijatelja

Rekviem kot obred in glasbena oblika ni posvečen le smrti, ampak pripoveduje tudi o posmrtnem, večnem življenju. Tako je tudi delo poljskega skladatelja Zbigniewa Preisnerja, znanega predvsem po ustvarjanju filmske glasbe. Njegov Rekviem za prijatelja je nastal leta 1996, ob smrti skladatelja in režiserja Krzystofa Kieslowskega. Mistično obarvano delo lahko slišite v oddaji, ki jo […]

Musica sacra

Glasba v katedrali Benevento

Beneventanski koral spada k ambrozijanskemu – napevi so podobni, drugačna pa so besedila, velikokrat zapisana v grščini. Ta posebna oblika petja, bogata z melizmi, se je ohranila v katedrali Benevento na jugu Italije. Skozi zgodovino je bilo tam pogosto čutiti vpliv bizantinske kulture, in to se kaže tudi v glasbi. Tokrat boste lahko prisluhnili nekaterim […]

Musica sacra

Postne pesmi Alojzija Mava

Ob štirideseti obletnici smrti slovenskega skladatelja Alojzija Mava ste vabljeni k poslušanju skladb, ki jih je ta sakralni avtor namenil za postni čas. Zapel jih bo Slovenski komorni zbor pod vodstvom dr. Mirka Cudermana.

Musica sacra

Jeremijeve žalostinke

V času, ko katoliški, pravoslavni in tudi nekateri evangeličanski verniki pričenjajo s postnim časom, vas vabimo, da prisluhnete uglasbitvi Jeremijevih žalostink, kot si jih je zamislil eden najpomembnejših angleških renesančnih glasbenih ustvarjalcev, Thomas Tallis. Slišali jih boste v izvedbi Kraljevega Kolidža iz Cambridga v Angliji in vokalnega sestava Deller Consort.

Musica sacra

Tibetanski budizem v besedi in glasbi

Ob tibetanskem novem letu vas vabimo k poslušanju Molitve za svetovni mir, ki jo bodo izvedli menihi iz samostana Gyuto. Ta nenavadna, mistična glasba, ki jo označujejo predvsem dolgi, nizki toni pevcev, popestreni s trobljenjem rogov in različnimi tolkali, se bo prepletala s poezijo in modrostmi različnih tibetanskih avtorjev.