Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
176 prispevkov
V nocojšnji oddaji se bomo spomnili Richarda Heubergerja. Rodil se je v Gradcu 18. junija 1850, glasbi pa se je posvetil šele s 27-imi leti, končal leta 1902 konservatorij in postal vodja Akademskega pevskega društva na Dunaju. Pozneje je prevzel direkcijo dunajske Pevske akademije. Poleg tega je od leta 1902 učil na dunajskem konservatoriju in pisal kritike za različne časopise. Leta 1896 je prevzel nasledstvo za zloglasnim Eduardom Hanslickom pri časopisu Neue Freie Presse. Ob tem je bil tudi svobodni novinar in izdajal je med drugim Neue musikalische Presse. Umrl je na Dunaju 28. oktobra leta 1914. Kot skladatelj je pisal opere, operete, balet, pesmi in zborovske skladbe. Njegovo najbolj znano delo, ki se še danes večkrat izvaja, je opereta Ples v operi.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Najgloblje in najveličastneje se je Marjan Kozina izpovedal v simfonični pesnitvi s stavki Ilova gora, Padlim, Bela Krajina, Proti morju. Nastajala je med letoma 1946 in 1949. Vse štiri skladbe – stavki v simfoniji – so med seboj vsebinsko povezani in predstavljajo pretresljiv spomenik boja slovenskega ljudstva za svobodo.
Serija s skupnim naslovom Partizanski dokumenti, nastala leta 1951, je pregled najpomembnejših dogodkov NOB v Sloveniji, ko so jih med vojno posneli slovenski reporterji. Konča se z osvoboditvijo Ljubljane in vzpostavitvijo slovenske narodne vlade. Arhivske posnetke je uredil in pripravil režiser Jože Gale, glasbo pa je napisal skladatelj Filip Bernard, pomembna glasbena osebnost povojne Slovenije. Junija 1945 je že deloval v Ljubljanski operi, nekaj mesecev pozneje pa v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere. Napisal je več popularnih glasbenih del. Za udeležbo v narodonoosvobodilni borbi je prejel partizansko spomenico 1941. Poslušali bomo suito iz filma Partizanski dokumenti, ki je nasta 14. septembra 1954, izvajal jo je orkester Slovenske filharmonije, ki ga je podil Kruno Cipci.
Film Umetnik, tako imenovani silent movie, je velik poklon zgodovini filma in pionirjem te umetnosti. Z veličastnim retropogledom na filmsko umetnost zagotovo sporoča dvoje. Prvič: beseda zvok je pomemben filmski element; in drugič: glasba je neizogiben filmski element.
V letih 1929 in 1930 je Agatha Christie zelo veliko pisala in prav to obdobje je za njeno pisanje pomenilo pravi preobrat v karieri. V teh dveh letih je nastal njen najbolj znani lik Hercule Poirot. Sama avtorica je nastanek tega pronicljivega Belgijca z nezgrešljivim francoskim naglasom opisala z besedami: "Detektiv mora biti, a seveda noben Sherlock Holmes."
V opusu Stanka Premrla prevladujejo zborovska dela in orgelske skladbe, nekaj je velikih vokalno-instrumentalnih del in samospevov, redkejše pa so samostojne instrumentalne skladbe. Znamenit je njegov Scherzo, ki so ga na Radiu Slovenija posneli in velikokrat predvajali. Slogovno Premrl ostaja v okviru poznoromantičnega glasbenega izraza, z delnimi vplivi glasbenega impresionizna. V tokratni oddaji bomo predvajali Premrlov orkestralni opus.
Spored druge Mozartine je zasnovan kot preplet skladb za pihalce, rogiste Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se jim bo pri izvedbi pridružil tudi pianist Klemen Golner.
Spored prvega koncerta – vodil ga je violinist Janez Podlesek – sestavljajo dela Wolfganga Amadeusa Mozarta in Josepha Haydna, ki sta drug pri drugem občudovala genialnost. Mozart je do Haydna čutil globok strah in spoštovanje in ga je pogosto vabil na svoje koncerte. Haydn mu je naklonjenost vračal, nad nadarjenim mladim glasbenikom je bil podobno navdušen. Kot solista sta nastopila hornist Boštjan Lipovšek in sopranistka Beti Bratina.
