Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjamo se z Niko Jurman, ki je za svoj film z duhovitim naslovom Borbike, za katerega je črpala navdih v serijah iz 90.let, izhajala pa je tudi iz svojih otroških iger z barbikami, prejela glavno nagrado na letošnji ediciji Festivala neodvisnega filma.
Animirani film Robotove sanje je eden od biserov filmske produkcije zadnjega časa. Prejel je največje nagrade in nominacije – lansko leto je bil, na primer, izbran za najboljši celovečerni animirani film na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. In to ne brez razloga - film je vizualno odličen in predvsem čustveno intenziven. Prek glavnih likov robota in psa, pa tudi stranskih likov, se v prvi vrsti sprašuje o razhodih in novih začetkih. Oceno je pripravila Gaja Pöschl, bere Eva Longyka Marušič.
Danski režiser in scenarist Nikolaj Arcel se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v njegovem novem filmu Pankrt igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Mikkelsen je za vlogo Ludviga Kahlena med drugim prejel evropsko nagrado za najboljšega igralca. Oceno filma je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Aleksander Golja.
Tokrat se poglabljamo v novi film danskega režiserja Nikolaja Arcela, ki se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v Pankrtu igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Pod drobnogled smo vzeli animirani film Španca Pabla Bergerja Robotove sanje, ki je prejel evropsko nagrado za najboljši celovečerni animirani film, nominiran pa je bil tudi za oskarja, pa distopični film Državljanska vojna Alexa Garlanda. Poleg tega se pogovarjamo z Niko Jurman, avtorico kratkega filma Borbike, ki je prejel glavno nagrado na Festivalu neodvisnega filma.
Posvečamo se Fantu in čaplji, z oskarjem nagrajeni animirani mojstrovini Hayaa Miyazakija, ki ga poznamo na primer po filmih Čudežno potovanje in Princesa Mononoke. Poročamo o tem, kaj ponuja 23. izdaja Festivala neodvisnega filma, pa o nekaterih vrhuncih festivala Visions du Réel (Vizije realnosti), ki se odvija v Nyonu. Poleg tega se pogovarjamo z belgijskim avtorjem Jeroenom Olyslaegersom, avtorjem knjižne predloge za film Wil, ki smo si ga lahko ta teden ogledali v Kinodvoru v Ljubljani (na voljo je sicer tudi na Netflixu), prestavi pa nas v obdobje druge svetovne vojne v Antwerpen.
Hayao Miyazaki, soustanovitelj znamenitega studia Ghibli, je avtor številnih najbolj priljubljenih animiranih filmov vseh časov – pomislimo na njegove mojstrovine Princesa Mononoke, Čarovnik Howl in gibljivi grad, Moj sosed Totoro ali na Čudežno potovanje. Miyazaki je že v svoja zgodnja dela vnašal temo naravovarstva, pozival je k miru in strpnosti ter poudarjal pomen ljubezni in družine. Po filmu Veter se dviga izpred enajstih let je napovedal svojo upokojitev, k sreči pa se napovedi ni držal in je ustvaril še animacijo Fant in čaplja. Zanjo je spet prejel vrsto najprestižnejših priznanj, med temi zlati globus in oskarja za najboljši animirani film. Oceno je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
V začetku aprila je v Gradcu potekal festival avstrijskega filma Diagonala, ki je kot vedno tudi letos ponudil na ogled novo bero avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, pa tudi nekaj retrospektivnih sekcij. Avstrijski igrani film se lahko ponaša z avtorji in avtoricami, ki sodijo med velika imena filmskega sveta – pomislimo na Michaela Hanekeja, Jessico Hausner, Ulricha Seidla, Veroniko Franz in Severina Fialo. Avstrijci pa imajo tudi več avtorjev dokumentarnega filma, ki uživajo mednarodni sloves… med temi sta Nikolaus Geyrhalter in Ruth Beckermann, ki sta na letošnji Diagonali predstavila svoji novi deli Zaustavitev (Stillstand) in Favoriten. Lahko bi rekli, da filma ponujata dva pogleda na Dunaj – Ruth Beckermann je svoj pogled usmerila v dunajski šolski sistem, Nikolaus Geyrhalter pa je snemal dogajanje na Dunaju v času covida. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki lahko poslušate pogovora z avtorjema, ki ju je posnela Tesa Drev Juh. Bereta Lidija Hartman in Igor Velše, ton in montaža Maks Pust.
V Gradcu se je iztekla nova izdaja Diagonale – festivala avstrijskega filma, na katerem se je odvil tudi za slovenske ustvarjalce pomemben strokovni dogodek o možnostih boljše povezave med Avstrijo in Slovenijo, kar zadeva koprodukcije. Poudarek festivala je bila seveda na novi beri avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, festival je letos dobil tudi novo vodstvo.
V Mestni galeriji v Ljubljani lahko še do 5. maja obiščete razstavo Medprostori, do zdaj najobsežnejšo razstavo likovnih in video del Roberta Černelča, ki deluje na področjih slikarstva, videa, filma, scenografije in scenaristike, poleg tega kot pedagog na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri smeri Video, animacija in novi mediji. V delih, razstavljenih tokrat v Mestni galeriji, se prvenstveno ukvarja s problematiko sodobne percepcije podob, pred kratkim pa smo si lahko v kinih ogledali njegov celovečerni prvenec Ptičar. Foto: Robert Černelč: Speljite se, 2023; vir: Mestna galerija Ljubljana
Med 4. in 7. aprilom bo v Slovenski kinoteki potekal festival BalKam, na njem bo na ogled izbor najzanimivejših filmov z vidika filmske fotografije v regiji. Pripravljajo ga nacionalna združenja direktorjev fotografije Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Program 4. izdaje festivala predstavlja podpredsednik slovenskega Združenja filmskih snemalcev Rok Kajzer Nagode v pogovoru s Teso Drev Juh.
Quentin Dupieux se je v zavest občinstva, ki si želi bolj avtorskih, posebnih, drznih, absurdnih filmov, zapisal s filmom o ljubosumni semiš jakni z naslovom Semiš jakna, pa s komedijo Mandibule o velikanski muhi in nazadnje s poklonom starim serijam o superjunakih Kajenje povzroča kašelj. Njegov novi film je Daaaaalí! s šestimi a-ji v naslovu in s šestimi igralci, ki odigrajo mojstra nadrealizma. Oceno je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Renato Horvat.
V kinih se je zavrtel novi film Marka Šantića Zbudi me, ki je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejel pet vesen, med temi za najboljši film. Daaaaaalí! je posvetilo francoskega mojstra filmskega absurda Quentina Dupieuxa enemu najznamenitejših umetnikov iz kroga nadrealistov. Ob filmu Kraljevski Artur, posnetem po knjižni uspešnici Artur: Pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom, razmišljamo o filmih, ki tematizirajo odnos med človekom in psom. Prihodnji teden pa se v Slovenski kinoteki začenja festival BalKam z izborom filmov iz regije, pri katerih je posebej izrazita filmska fotografija.
S podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic se je sklenil 26. festival dokumentarnega filma. Do prihodnjega torka še poteka Festival frankofonskega filma, prihodnji teden pa se v Slovenski kinoteki začenja retrospektiva filmov Michaela Hanekeja, ustvarjalca velikih evropskih filmov, kot so Učiteljica klavirja, Beli trak in Ljubezen. Poleg tega se v slovenskih kinih vrti prvenec Britanke Molly Manning Walker Kako seksati. V vse to se poglabljamo v tokratni oddaji Gremo v kino.
Film Kako seksati bi si morali ogledati predvsem najstniki, govori namreč o tem posebnem obdobju v življenju – obdobju, ko še posebej pomembna postanejo osamosvajanje, prijateljstva in spolnost. Prvenec Britanke Molly Manning Walker je na festivalu v Cannesu prejel glavno nagrado v sekciji Posebni pogled. Besedilo o filmu je pripravila Gaja Pöschl, bere Lidija Hartman.
Pogovarjamo se z Metodom Pevcem – njegov filmski opus bo namreč na ogled na 42. filmskem festivalu v Bergamu. Pred nedeljsko podelitvijo oskarjev se sprašujemo o favoritih za letošnje še vedno izjemno zaželene kipce. Predstavljamo program 26. izdaje Festivala dokumentarnega filma, poleg tega ocenjujemo dokumentarec čilske režiserke Maite Alberti Neskončni spomin in filmski portret Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo režiserke Margarethe von Trotta.
Tesa Drev Juh je v oddaji Gremo v kino pred mikrofon povabila Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala letošnjo izdajo festivala Berlinale.
Tokrat se posvečamo novemu filmu japonskega režiserja Hirokazuja Koreede Pošast in težko pričakovanemu nadaljevanju uspešnice Dune: Peščeni planet. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v četrtek podelilo Štigličeve nagrade - v oddaji se poglabljamo v opus prejemnika letošnje nagrade za življenjsko delo Antona Tomašiča, poleg tega predstavljamo filmski del 25. feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore. Oziramo se tudi k pravkar minulemu festivalu Berlinale, ki so ga letos v precejšnji meri zasenčile politične polemike.
Drugi in nadvse pričakovani del spektakla Dune: peščeni planet je spet režiral Denis Villeneuve. Film je posnet po romanu Franka Herberta iz 60. let prejšnjega stoletja – kot vedo ljubitelji filma, je leta 1984 David Lynch posnel prvo filmsko priredbo romana, s katero je bil sam sicer tako nezadovoljen, da ni hotel, da bi ga pod film podpisali. Oceno drugega dela sage o planetu sipin je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Ivan Lotrič.
Vsi poznamo glasbo jamajške ikone reggaeja Boba Marleya, redko kdo pa pozna ozadje njegovih pesmi, težave in stiske, ki so bile del njegovega vsakdana in ki so tvorile ozadje besedil z močnim uporniškim nabojem. Njegovo najbolj izzivalno sporočilo – in to je v našem času zelo aktualno – pa je bil pravzaprav poziv k miroljubnosti. Film Bob Marley: One Love nam predstavi njegovo življenjsko zgodbo, oceno je pripravil Muanis Sinanović. Bere Lidija Hartman.
Film Vsi mi tujci je režiral Andrew Haigh, ki je zanj napisal tudi scenarij, temelječ na romanu Japonca Taichija Yamade. Izhodišče predstavlja vprašanje, kako bi bilo, če bi kot odrasli srečali svoje davno umrle starše, le da bi bili zdaj iste starosti kot mi. Nastal je čustveno intenziven film, razmislek o njem je pripravil Gorazd Trušnovec. Bere Ivan Lotrič.
