Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
Miklós Rózsa se je rodil leta 1907 v Budimpešti. njegova mati je bila pianistka, njegov stric pa violinist v budimpeštanski operi. Na željo očeta je na univerzi v Leipzigu sprva študiral kemijo, po enem letu pa je presedlal na študij kompozicije na leipziškem konservatoriju. Leta 1934 ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo in priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe in tako je postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Med največje glasbene dosežke Miklósa Rózse sodi tudi glasba za film Ben-Hur ameriški zgodovinski filmski spektakel, posnet leta 1959, ki je osvojil 11 Oskarjev, med njimi tudi za filmsko glasbo.
Na sporedu Arabeska za klavir v C-duru, op. 18 Roberta Schumanna, Simfonija št. 5 v B-duru, D. 485 Franza Schuberta, Sonata za violino in klavir v Es-duru, op. 18 Richarda Straussa, Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna, Scherzo za klavir št. 3 v cis-molu, op. 39 Frédérica Chopina in glasbena slika za orkester V stepah srednje Azije Aleksandra Borodina.
Predvajamo Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, Pesem brez besed, op. 8, št. 1, 'Allegro moderato' Fanny Mendelssohn Hensel in Slovansko rapsodijo za orkester št. 3 v As-duru, op. 45 Antonina Dvoržaka.
Na sporedu: Sinfonia di concerto grosso št. 5 v d-molu za dve flavti, godala in basso continuo Alessandra Scarlattija, sopranska arija But oh! What art can teach? iz Ode za praznik svete Cecilije Georga Friedricha Händla, Preludij in fuga v C-duru, BWV 553 Johanna Sebastiana Bacha, Telemannova Simfonija za flavto, piccolo, oboo, šalmaj, godala in continuo, ''Il grillo – Čriček', Introdukcija in fandango Luigija Boccherinija ter Koncert za orgle, godala in basso continuo v G-duru, Wq. 34 Carla Philippa Emanuela Bacha.
Neznani Bruckner se je glasil naslov koncerta, ki je bil 1. marca letos v dvorani Berlinske filharmonije. Tam je Berlinski filharmonični orkester izvedel dve neoštevilčeni in danes praktično neznani, redko izvajani Brucknerjevi simfoniji, ki ju poznamo pod vzdevkoma Študijska simfonija v f-molu – to je skladateljev prvi poizkus v tem žanru – in pa Simfonija št. 0 oziroma Nulta simfonija. Poslušali bomo Brucknerja na poti samoodkrivanja in klesanja glasbenega izraza, s katerim je pozneje postal eden največjih simfonikov obdobja glasbene romantike. Berlinske filharmonike bo vodil eden vodilnih interpretov Brucknerjeve glasbe Christian Thielemann.
Obsežni Klavirski trio št. 2 v Es-duru je Schubert zložil leto pred svojo smrtjo; danes velja za eno največjih del železnega repertoarja za trio violine, violončela in klavirja. Skladatelj ga ni posvetil nikomur, "razen tistim, ki bodo v njem našli užitek", Robert Schumann pa ga je označil za "navdihnjeno, možato in dramatično delo, […] ki je glasbeni svet pretreslo kot jezni komet na nebu". 20. junija lani so ga v dvorani Angelike Kauffmann v kraju Schwarzenberg na avstrijskem Predarlskem v sklopu festivala Schubertiade Schwarzenberg izvedli violinistka Veronika Eberle, violončelist Steven Isserlis in pianistka Connie Shih.
Pporočamo o premieri Puccinijeve opere La Bohème v SNG Opera in balet Ljubljana, 7. koncertnem večeru abomaja Kromatika Simfonikov RTV Slovenija, baletni premieri Grk Zorba Mikisa Theodorakisa v SNG Maribor, koncertu Zbora Slovenske filharmonije ob 70-letnici skladatelja Alda Kumarja v Novi Gorici in koncertnem večeru v sklopu Koncertnega ateljeja DSS ter napovedujemo 38. Slovenske glasbene dneve.
Na sporedu Salut d'amour za violino in orkester Edwarda Elgarja, Fantazija na temo Thomasa Tallisa Ralpha Vaughana Williamsa, Po prebiranju Danteja, sonata quasi una fantasia Franza Liszta, Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonina Dvoržaka, Seviljski menuet – capriccio za klavir, op. 30 Louisa Moreauja Gottschalka, Siegfriedova vožnja po Renu iz opere Somrak bogov Richarda Wagnerja in suita iz scenske glasbe k igri Popotnik brez prtljage, op. 175b Dariusa Milhauda.
Na sporedu Romanca za violončelo in orkester v F-duru Richarda Straussa in Klavirski trio v C-duru Ignaza Pleyela.
Predvajali bomo Pesem brez besed za violončelo in klavir, op. 109 Felixa Mendelssohna, suito plesnih stavkov iz Händlove opere Almira, Partito za inštrument s tipkami št. 1 v B-duru, BWV 825 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, Ryom 532 Antonia Vivaldija in Mazurko v E-duru, op. 6/3 Frédérica Chopina.
Predvajamo posnetke s koncerta Baselskega komornega orkestra, ki v letošnjem letu obeležuje 40-letnico delovanja in je 11. novembra lani nastopil v londonski dvorani Wigmore. Zasedbo je vodil Kristian Bezuidenhout, ki se je predstavil v dvojni vlogi – kot dirigent koncertnega večera in kot pianist solist v Mozartovem Klavirskem koncertu št. 9 v Es-duru, K. 271. Druga solistka večera, violinistka Alina Ibragimova, je na violino s črevastimi strunami izvedla Mozartov Violinski koncert št. 5 v A-duru, K. 219, 'Turški'. Spored sta dopolnili še svetovna praizvedba skladbe Tretje oko v Baslu živečega skladatelja Jannika Gigerja in uvodna Simfonija št. 52 v c-molu Josepha Haydna.
Trije odlični glasbeniki, nemška violinistka Veronika Eberle, britanski violončelist Steven Isserlis in kanadska pianistka Connie Shih, so 20. junija lani nastopili v dvorani Angelike Kauffmann v kraju Schwarzenberg na Predarlskem. Predstavili so se v okviru tamkajšnjega glasbenega festivala Schubertiade ter izvedli Violinsko sonato v A-duru, D. 574 Franza Schuberta, Sonato za violončelo in klavir št. 3 v A-duru, op. 69 Ludwiga van Beethovna in za konec še Schubertov Klavirski trio št. 2 v Es-duru, D. 929. Tega boste lahko slišali prihodnjič, tokrat pa obe deli, za kateri sta potrebna samo dva izvajalca in ki sta pomembna mejnika v komornih opusih obeh glasbenih ustvarjalcev.
Predvajamo in predstavljamo Suito za godala, op. 24, zgodnje delo Janeza Matičič, Narodno in scherzo za rog, godala in šest instrumentov Tomaža Habeta in Koncert za fagot in godalni orkester s harfo in timpani Uroša Kreka.
Predvajamo štiri izbrane posnetke s plošče Sanjarjenje, ki jo je posnel nemški trobilni anambel Rekkenze Brass in je izšla leta 1990 pri založbi Bayer Records. Na plošči so člani takratne zasedbe posneli priredbe priljubljenih klasičnih del. Izbor sestavljajo Koračnica oxfordskih grofov Williama Byrda, 'Adagio' iz Klavirske sonate št. 14 v cis-molu, op. 27, št. 2 Ludwiga van Beethovna, koralni preludij To je deset božjih zapovedi Johanna Sebastiana Bacha in Variacije na francosko otroško pesem, K. 265, Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu Romanca za violino in klavir, op. 2 Josepha Joachima, Osem ruskih ljudskih pesmi za orkester, op. 58 Anatolija Ljadova, Italijanska suita – različica za violino in klavir Igorja Stravinskega, cikel orkestrskih samospevov Cvetovi košenin Tomaža Habeta, Divertimento za rog in klavir Jeana Francaixa, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa in samospev 'Mlinar in potok' iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta.
Na sporedu orkestrska suita iz scenske glasbe k Maeterlinckovi igri Pelej in Melisanda Gabriela Fauréja, Odsevi v vodi iz 1. zvezka Podob za klavir Clauda Debussyja in Alborada del grazioso (Pavlihova jutranjica) iz suite Ogledala Mauricea Ravela.
Predvajamo Uspavanko Antonyja Holborna, Bachov Koncert za oboo, violino, godala in basso continuo v d-molu, BWV 1060, arijo Idaspeja iz 2. dejanja opere Tamerlano Antonia Vivaldija, Uverturo v F-duru za dva rogova, fagot, godala in basso continuo, TWV 55:F16 Georga Philippa Telemanna in Koncert za flavto v G-duru Johanna Joachima Quantza (solist Aleš Kacjan).
Simfonični orkester Praškega radia je 27. junija lani nastopil v Festivalski dvorani v Litomyšlu, češkem mestecu v Pardubiškem okraju nedaleč od poljske meje. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega glasbenega festivala Smetanov Litomyšl so glasbeniki pod vodstvom Petra Popelke najprej izvedli uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke. Sledil je Violinski koncert Petra Iljiča Čajkovskega, v katerem je kot solist nastopil v Rusiji rojeni violinist s francoskim državljanstvom Fedor Rudin, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonina Dvoržaka.
29-letna nemška pianistka Elisabeth Brauß je vzhajajoča zvezda svetovnega pianizma, je tudi nekdanja varovanka programa »Nova generacija umetnikov« 3. radijskega programa BBC. Predvajamo posnetke z njenega klavirskega recitala, ki je bil 11. marca letos v dvorani Wigmore v Londonu. Elisabeth Brauß je tam v sklopu cikla "The Lunchtime Concerts" izvedla izbor osmih iz niza Desetih klavirskih skladb, op. 12 Sergeja Prokofjeva, Evokacijo iz Iberije – uvodno skladbo 1. zvezka klavirskih skladb Isaaca Albéniza ter Klavirsko sonato št. 18 v Es-duru, op. 31, št. 3 z vzdevkom 'Lov' Ludwiga van Beethovna.
