Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
86 prispevkov
Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti, v njegovi skladateljski zapuščini pa najdemo tudi precej sakralne glasbe. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga in do utiranja novih poti, pomembno mu je bilo le eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno. Maša v D-duru op. 86 je prav taka – veličastna, a po obliki jasna, s svojimi spevnimi melodijami pa gotovo seže prav do srca.
1. maja je minilo 100 let od skladateljeve smrti. Za človeški glas je napisal veliko, samospeve pa je ustvarjal vse življenje. Uglasbil je pesmi različnih avtorjev in kot so té različne po vsebini, so pestre in zanimive tudi njegove uglasbitve. V začetku leta 1883 je po naročilu prijatelja in mecena Jana Neffa uglasbil oz. priredil tudi 16 ruskih ljudskih pesmi iz zbirke Pesmi ruskega naroda, ki jo je leta 1866 izdal sanktpeterburški skladatelj, pianist in založnik Matváš Bernard. Izvirnim melodijam je dodal drugi glas ter klavirsko spremljavo, včasih pa tudi več glasov, ter tako ustvaril prekrasne komorne vokalne kompozicije.
Pred kratkim se je poslovila mezzosopranistka Sabira Hajdarević. Umetniško je delovala kot operna in kot koncertna pevka, poleg tega je bila cenjena pedagoginja solopetja in klavirja. »Prisegala je na 'piljenje' vsakega tona, vse dokler se ni pojavil trenutek izjemne lepote,« je ob njenem slovesu povedal pianist Petar Milić. »Takrat se je čas ustavil in znašel si se v neslutenih globinah duše in srca ..."
Letos mineva 300 let od skladateljeve smrti. Bil je češkega rodu, a je večji del svojega življenja služboval pri salzburškem nadškofu. V Benetke ni nikoli potoval, a se je - tako kot takrat ves svet - zgledoval po Claudiu Monteverdiju. Kot on, je tudi Biber ustvaril Večernice Blažene Device; tokrat jih boste lahko slišali v izvedbi ansambla Capella Musicale Beata Vergine del Rosario.
Tokrat bo v ospredju orgelska glasba, ki so jo glasbeni ustvarjalci različnih obdobij in slogov namenili Mariji. Morda je presenetljivo, da niso pisali le del, pri katerih imajo orgle spremljevalno vlogo in je v ospredju vokal, precej je namreč tudi solističnih orgelskih skladb z marijansko tematiko.
Mnogim skladateljem je najlepši mesec v letu v navdih, nekatere je k ustvarjanju pritegnil tudi današnji praznik dela. Ki ima dolgo zgodovino. Za 1. maj 1943 je naslov samospeva Erwina Schulhoffa, skladatelja judovskega porekla, ki je svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču Wülzburg na Bavarskem. Njegovo glasbo so nacisti označili kot »degenerirano«, zato so ga preganjali. Tudi zato, ker je bil privrženec komunističnega gibanja. Sicer je bil eden prvih glasbenih ustvarjalcev, ki je v svojo glasbo vnašal jazz.
Hristos vaskrse, Hristos anesti, Hristos a inviat so vzkliki, ki jih pravoslavni verniki različnih dežel, narodnosti in jezikov izrekajo v pozdrav na pravoslavno veliko noč pogosto so vtkani tudi v liturgično glasbo. Melodije včasih izvirajo iz ljudstva, veliko pa je tudi takih, ki imajo avtorja; velika noč s svojim sporočilom je namreč navdihnila tudi glasbene ustvarjalce vzhodnih pravoslavnih cerkva, med njimi romunske, grške in ruske.
»Moje glasbene sanje so ohraniti in izboljšati kakovost orkestra Češke filharmonije, dosegati vse večje nianse, vse bolj razumeti skladateljeva nagnjenja. To so sanje, ki se uresničujejo počasi, korak za korakom, a so izjemnega pomena. Rezultati teh sanj so bili zadnja leta resnično razveseljivi in upam, da nam bodo tudi v prihodnje eno samo veselje, to je moja želja.« Tako je še leta 2016 optimistično gledal v prihodnost Jiři Bělohlávek. Le malo več kot leto pozneje je, poln načrtov, v starosti 71 let zaradi zahrbtne in dolgotrajne bolezni umrl.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Antonina Dvořaka; letos bo namreč minilo 120 let od skladateljeve smrti. Njegove Pesmi iz rokopisa Dvůr Králové (mesta na vzhodu Češke, ki leži ob reki Labi) izvirajo iz leta 1872. Ko se je skladatelj odločil za uglasbitev, se je s tem pridružil vrsti umetnikov, ki so jih te pesmi navdihnile že prej. Tako kot njegovi predhodniki pa je tudi on z njimi želel izraziti svoja domoljubna čustva, saj je ta rokopis za Čehe veliko narodno bogastvo in ponos. Pri skladanju je uporabil različne kompozicijske pristope, pri vseh pa se je močno oddaljil od značilnosti nemških romantikov in si prizadeval ustvariti prepoznaven kompozicijski izraz.
Tokratno oddajo namenjamo sodobni glasbi z orglami, inštrumentom z veliko zvočnih in izraznih možnosti. Pritegnile so skladatelja Alda Kumarja in Uroša Rojka, ki letos praznujeta življenjski jubilej – 70. rojstni dan, navdihnile pa so tudi avstrijskega sodobnega skladatelja in organista Petra Planyavskega, ki je na poezijo Srečka Kosovela ustvaril cikel z naslovom Harfa drobnega dežja. Od rojstva tega, tudi danes zelo aktualnega slovenskega pesnika letos mineva 120 let.
