Tarcisia Galbiati Komljanec (1948) je študirala angleščino, nemščino in italijanščino na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po rodu je Italijanka, a že petdeset let živi in dela v Ljubljani. Piše kratko prozo. Več njenih zgodb je bilo nagrajenih in objavljenih na Radiu Slovenija in pri različnih revijah. V knjigi Ne bomo več pridne (1997) je izšla njena pripoved iz pradavnine z naslovom Začetek. Leta 1978 je napisala je radijsko igro za otroke Riba, raca, rak in leta 2013 radijsko igro za odrasle Saj bo v redu. Delala je kot novinarka, učiteljica, tolmačka in prevajalka. Zdaj je upokojena, a še dela kot prevajalka in producentka pri družinskem Zavodu za kulturne dejavnosti Zofka, ki je med drugim postavil na oder tudi njeno radijsko igro. Za zgodbo Ujeti je prejela leta 2006 prvo nagrado Arsovega natečaja za kratko zgodbo.
Tarcisia Galbiati Komljanec (roj. l. 1948) je študirala angleščino, nemščino in italijanščino na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po rodu je Italijanka, a že petdeset let živi in dela v Ljubljani. Piše kratko prozo. Več njenih zgodb je bilo nagrajenih in objavljenih na Radiu Slovenija (npr. Ujeti (l. 2006), Domača naloga (l. 2007), Odločitev (l. 2009)) in pri različnih revijah (Hoja, Naša pomlad, Srečanje, Čaj z medom itn.). V knjigi Ne bomo več pridne (l. 1997) je izšla njena pripoved iz pradavnine z naslovom Začetek. Njena zgodba Jabuka je bila nominirana (in objavljena) na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae. Leta 1978 je napisala radijsko igro za otroke Riba, raca, rak in leta 2013 radijsko igro za odrasle Saj bo v redu. Delala je kot novinarka, učiteljica, tolmačka in prevajalka. Zdaj je upokojena, še vedno pa dela kot prevajalka in producentka pri družinskem Zavodu za kulturne dejavnosti Zofka, ki je med drugim postavil na oder tudi njeno radijsko igro. Za zgodbo Ujeti je leta 2006 dobila prvo nagrado natečaja za kratko zgodbo Radia Slovenija.
