V okviru 51. Borštnikovega srečanja je v soboto, 15. oktobra, potekal Simpozij o slovenski radijski igri, z naslovom: Vitalna zvrst na robu medijskega prostora. V sodelovanju z Borštnikovim srečanjem ga je pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, vsebinsko in organizacijsko vodenje je prevzela Vilma Štritof, dramaturginja v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. Po dopoldanski predstavitvi teoretičnih in praktičnih pogledov na to umetnost zvrst, ki so jih predstavili: režiserja Igor Likar in Klemen Markovčič, igralec Blaž Šef in člana kolektiva CONA, Irena Pivka in Brane Zorman ter poslušanju radijske igre Elizabet, smo se z neposrednim prenosom okrogle mize vključili v program Ars. Na okrogli mizi so sodelovali: igralec Jurij Souček, režiserja Ana Krauthaker in Igor Likar, urednica Igranega programa Radia Slovenija Gabrijela Gruden ter kulturna in socialna antropologinja dr. Vesna Vuk Godina. Okroglo mizo je pripravila in vodila Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju!
foto: zvočni performans Hodi mesto, zavod CONA, arhiv 51. BS
Kje in kdaj: v prostorih Alma Mater Europaea v Mariboru v soboto, 15. oktobra
Prva slovenska radijska igra je bila leta 1928 le z odra v radijski studio prenesena gledališka predstava. Šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja je postala radijska igra avtohtona umetniška zvrst, saj so se šele takrat začele pojavljati prve izvirne radijske igre. Odtlej je preživljala bogato zgodovino in pomembno sooblikovala mednarodni kulturni prostor. Besedila slovenskih avtorjev so bila prevedena v številne jezike, posnetki Radia Slovenija so bili na mednarodnih festivalih po navadi ocenjeni vrhunsko, delo ustvarjalnih ekip pa mnogokrat okronano s prestižnimi nagradami na svetovnih festivalih. V radijskem arhivu se je v tem dokaj kratkem obdobju nabralo čez štiri tisoč radijskih iger različnih žanrov.
Detekcija aktualnega trenutka slovenske radijske igre pa kaže drugačno sliko. V ustvarjalnem smislu še zmeraj vitalna in mednarodno konkurenčna se sooča z medijsko ignoranco, ostaja brez kritiške refleksije, nekaj desetletij zelo žive, pred dobrim desetletjem pa dokončno zamrle, čeprav bi se še kako rada zazrla z optimizmom v prihodnost. Dragocena zvrst zato ostaja na robu medijskega prostora.
Simpozij bo vodila Vilma Štritof, ponudil pa bo razmislek o tem uprizoritvenem žanru in razprl aktualna vprašanja v zvezi z njim.
Dopoldne ob 10.30 bo najprej na vrsti teoretski del z referati o ontologiji radijske igre, o zvoku in zvočnosti (režiser Igor Likar, Radio Slovenija), o igri in igralcu v radijskem mediju (igralec Blaž Šef, Slovensko mladinsko gledališče), o pogledu v prihodnost (režiser Klemen Markovčič, Radio Slovenija) in o neodvisni produkciji radijskih iger (CONA – Brane Zorman, Irena Pivka).
Po referatih bo ob 12.30 predvajana radijska igra Radia Maribor Elizabeth iz leta 1997, najprej uprizorjena v ptujskem gledališču po besedilih Arthurja Janova, Nancy Friday in Samuela Becketta. Avtorji besedila: Sebastijan Horvat, Klavdija Zupan in Nataša Matjašec. Glasba: Drago Ivanuša. Tonski posnetki:Danilo Ženko in Ivo Smogavec. Igralka: Nataša Matjašec.
Odmor za kosilo (od 13.00 do 14.00)
Ob 14.00 bo Okroglo miza z gosti (antropologinja Vesna Vuk Godina, urednica Uredništva igranega programa na Radiu Slovenija Gabrijela Gruden, pisec in režiser Vinko Möderndorfer, režiserka Ana Krauthaker, Radio Slovenija) bo vodila dramaturginja Vilma Štritof z Radia Slovenija.
Ker bo okroglo mizo neposredno prenašal Radio Slovenija – Program Ars do 15. 20, naj udeleženci in občinstvo ne bi zamujali. Sicer pa se bo okrogla miza lahko nadaljevala tudi po neposrednem prenosu.
Ob 16.00 simpoziju sledi in situ večmedijski performans (40–50 min) Hodi mesto Radia Cona – vstop pred Vetrinsjkim dvorom
Hodi mesto je večmedijska predstava, je zvočni zemljevid, v katerega obiskovalec vstopi in mu po ulicah mesta sledi s pomočjo posebne GPS aplikacije na mobilnem telefonu. Na vstopno-izstopni točki (ob predložitvi osebnega dokumenta ali kavcije) prejme mobilni telefon, slušalke, zemljevid in navodila za pot. Ko pride do določenega mesta, kjer je s pomočjo GPS postavljen zvočni zapis, se ta sproži in obiskovalec ga med hojo posluša. Od hitrosti in izbrane smeri hoje je odvisno, kateri zvočni posnetki in kako se bodo predvajali. Obiskovalec tako s pomočjo zvočnih posnetkov, vtisnjenih v natančno izbrane lokacije v središču mesta prehaja med fiktivnimi in realnimi situacijami in delno tudi sam soustvarja predstavo. Zemljevid Hodi mesto preplete zvok s prostorom in ga kot celoto ponudi v doživljanje izkušnje, v premislek. Med prostori, ki so. In prostori, ki so bili. Bi lahko bili. Morda še bodo.
Vabljeni!
Zaradi neposrednega prenosa oddaja Razgledi in razmisleki odpade. Pogovor z Lijano Dejak, Sovretovo nagrajenko, bo na sporedu v četrtek, 20. oktobra ob 13.05 in v soboto ob 14.30.
