Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ob gostovanju generalne skupščine ECSA, Evropske zveze skladateljev in piscev besedil je vodila dirigentka Jessica Cottis. Avstralsko-britanska glasbenica je najprej študirala orgle, pa tudi klavir in muzikologijo – tudi v Parizu z znamenito organistko Marie-Claire Alain. Po poškodbi zapestja se je podala na dirigentsko pot in tudi na tej je našla odlične učitelje. Na Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu je podiplomsko študirala pri Colinu Mettersu in Colinu Davisu, med mentorje pa šteje tudi Vladimirja Aškenazija, Charlesa Dutoita in Donalda Runniclesa.
Redno sodeluje s Sydneyjskim simfoničnim orkestrom, Londonskim filharmoničnim orkestrom in orkestri BBCja. Letos je debitirala na znamenitem BBCjevem poletnem festivalu Proms v dvorani Royal Albert Hall. Zadnje dve leti deluje tudi kot glavna dirigentka v projektu Glasgow New Music Expedition, torej projektu, namenjenem odkrivanjem ustvarjalnosti sodobnih skladateljev.
Pred koncertom smo se z njo pogovorili o položaju dirigentk danes in pa o pomenu sodobne glasbe. Najprej je razložila, kakšno mesto ima novejša, sodobna glasba v njenem repertoarju.
Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ob gostovanju generalne skupščine ECSA, Evropske zveze skladateljev in piscev besedil je vodila dirigentka Jessica Cottis. Avstralsko-britanska glasbenica je najprej študirala orgle, pa tudi klavir in muzikologijo – tudi v Parizu z znamenito organistko Marie-Claire Alain. Po poškodbi zapestja se je podala na dirigentsko pot in tudi na tej je našla odlične učitelje. Na Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu je podiplomsko študirala pri Colinu Mettersu in Colinu Davisu, med mentorje pa šteje tudi Vladimirja Aškenazija, Charlesa Dutoita in Donalda Runniclesa.
Redno sodeluje s Sydneyjskim simfoničnim orkestrom, Londonskim filharmoničnim orkestrom in orkestri BBCja. Letos je debitirala na znamenitem BBCjevem poletnem festivalu Proms v dvorani Royal Albert Hall.
Zadnje dve leti deluje tudi kot glavna dirigentka v projektu Glasgow New Music Expedition, torej projektu, namenjenem odkrivanjem ustvarjalnosti sodobnih skladateljev. Najprej je razložila, kakšno mesto ima novejša, sodobna glasba v njenem repertoarju.
Sodobna glasba je ključ za to, da klasična glasba ostane živa. Zame je pomembna iz dveh stališč. Odraža družbo, v kateri živimo, teme našega sveta, to kako ljudje obstajamo v svetu danes. Vsaj meni pa pomaga tudi razumeti glasbo iz preteklosti. S tem, da igram novo glasbo in sodelujem z živečimi skladatelji, si lažje zamislim, kako so razmišljali Beethoven, Mozart ali Brahms, ko so prvič izvajali svoja dela.
Glasbeno izobraževanje je danes še vedno pogosto takšno, da morajo glasbeniki nekako vstopiti v sodobno zvočnost – glasba živečih avtorjev ni vseprisotna, ni samoumeven del razumevanja glasbenega fenomena od začetkov šolanja. Dirigentkina vstopna točka v novejšo glasbo je bil opus Olivierja Messiaena.
Moja ušesa odprla za barve, zvoke in nove oblike strukturiranja glasbe. Takrat me je ta glasba popolnoma zgrabila in poslušala sem vso novejšo glasbo, ki sem jo našla. Skladatelj, ki je prav tako močno vplival name, je avstralski skladatelj Brett Dean. Njegovo glasbo sem spoznala že v najstniških letih in že takrat me je zelo zanimala njegova raba barv, tekstur ter premikanje meja v načinu igranja glasbil. Veliko njegovih del se ukvarja z okoljskimi temami. Lahko bi rekla, da me je s svojo glasbo pripravil do tega, da sem želela odkriti še več podobnega. Takrat sem začeta igrati glasbo mojih prijateljev, skladateljev in od tam se je razvijalo dalje. Danes ne morem živeti brez nove glasbe.
Jessica Cottis je v zadnjem času dejavna tudi kot komentatorka na BBCjevih radijskih programih, veliko ji pomeni, da lahko opozarja na pomen dobre glasbene izobrazbe in tega, da mladi glasbeniki dobijo prave priložnosti, poleg tega pa redno opozarja na enakovrednost spolov pri dirigentskem delu. Zastopanost žensk v tem okolju je vse bolj aktualna tema, saj dirigentke po eni strani dobivajo prave priložnosti, po drugi pa se soočajo s preprekami, ki jim jih postavlja še vedno dominanten moški dirigentski svet. Jessico sem povprašal, kako se sama vključuje v to dogajanje.
Glasbeni svet kar se tiče spola še vedno ni uravnotežen, kar izhaja iz preprostega dejstva, da je bila klasična glasba tradicionalno vedno nekaj, česar so se lotevali moški. Meni je pomembno, da opozorim na to temo in sprožam zavedanje pri ljudeh, da spol pri skladanju in dirigiranju enostavno ni pomemben. Nič nima s tem, kako igramo glasbo.
Jessica Cottis je sodelovala tudi pri končni izbiri skladb tokratnega koncerta. Kaj pa lahko po njenem sklepamo iz skladb, med katerimi so izbrali teh šest del, kaj povedo o današnjem trenutku v glasbenem ustvarjanju, kakšno podobo sodobne glasbe nam kažejo?
Tu je šest skladateljev iz šestih različnih držav in vsako delo je čisto drugačno. Z veseljem opažam, kako v sodobni glasbi ni enega samega sloga, ampak prevladuje raznolikost, vse je bilo zajeto. To me navdušuje, saj pomeni, da se lahko danes izražamo na toliko različnih načinov.
