Kljub temu, da se je v 17. in 18. stoletju počasi začela uveljavljati tiskana knjiga, so v teh stoletjih še vedno nastajali rokopisi. Ponekod se je njihovo število celo povečalo, saj je lahko bilo v njih zapisano tisto, kar v knjižni obliki zaradi tedanje cenzure nikakor ne bi moglo iziti. Rokopise, ki v nekaterih primerih obsegajo po 1000 strani, so spregledali tudi literarni zgodovinarji, ki so se posvetili predvsem knjižnim izdajam baročnega in razsvetljenskega obdobja. Ta bogata kulturna dediščina pa je zdaj dostopna tako strokovni kot širši laični javnosti. Na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je namreč nastal spletni register digitaliziranih neznanih rokopisov slovenskega slovstva iz 17. in 18. stoletja. Gre za prvi digitalni register rokopisov v Sloveniji, tematsko usmerjen na rokopise v slovenskem jeziku med reformacijo in romantiko. Ker je ta čas rokopisna kultura obvladovala in zaznamovala vsaj tako kot knjižna, morda celo bolj, register odpira nov pogled na literarno in duhovno zgodovino Slovencev. V Jezikovnih pogovorih ponovno o neznanih rokopisih slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja.
Gost oddaje je dr. Matija Ogrin, ki je vodil nastajanje spletnega registra.
