Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 29.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V izboru Glasbene jutranjice nas čaka sprehod po stoletjih glasbe – od baroka do džeza in glasbe 20. stoletja, tudi ta petek se bomo srečali z obletnicami, pa tudi glasbene refleksije velikega petka.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Glasbeno jutro nadaljujemo z dvema izmed mnogih skladateljev, ki jih je navdihnoval tudi Johann Sebastian Bach. Brad Mehldau je leta 2018 začel serijo izdaj in koncertov, na katerih izvaja Bachova dela ter jim dodaja svoje ustvarjalne odgovore in komentarje. Dmitrij Šostakovič pa je po zgledu Bachovega Dobro temperiranega klavirja skomponiral svoj cikel Preludijev in Fug v vseh tonalitetah.

Avtor: Ars

Poezija je Kocbeka spremljala že od dijaških let, čeprav je ostajala bolj ali manj v senci njegovih člankov in razprav, predvsem pa organizacijske dejavnosti v tako imenovanem "križarskem" gibanju. Kot pesnik se je v celoti oblikoval v letih "izolacije" v hrvaški provinci, vendar je že s svojim prvencem Zemlja v polnem obsegu uveljavil avtentično in samosvojo lirično govorico.

Interpretira Boris Juh.
Produkcija 2004.

Avtor: Ars

Med glasbenimi deli, povezanimi z velikonočnim časom, je nekaj posebnega zadnje delo Richarda Wagnerja Parsifal, ki si ga je skladatelj zamislil kot obredno glasbeno-gledališko predstavo. Med najbolj znanimi odlomki Parsifala je tudi Glasba velikega petka, ki na čisto glasben način pričara idejo o obnavljanju, očiščenju. Pogled v zgodovino glasbe, v dogajanje na današnji dan, pa nas popelje v leto 1795, na Dunaj, kjer je Ludwig van Beethoven 29. marca omenjenega leta priredil prvi javni koncert s svojimi deli.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Thomas Arne je bil eden najpomembnejših angleških skladateljev osemnajstega stoletja. Arne je začel komponirati pri dvajsetih in v petinštiridesetih letih je napisal glasbo za približno devetdeset iger, pantomim, mask in oper. Žal se je ohranilo le malo njegovih rokopisov in večina je verjetno izginila v velikem požaru, ki je leta 1808 prizadel gledališče Covent Garden. Nekatera odrska dela so natisnili, a so pri tem po navadi izpustili recitative in zbore, zato jih je danes težko sestaviti in uprizoriti kot prepričljive celote.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Danes mineva natanko 20 let od pridružitve Slovenije zvezi NATO.  Takratni premier Anton Rop je skupaj s še 6 voditelji drugih držav, ki so se pridružile zvezi NATO, je v Washingtonu predal pristopno pogodbo ameriškemu zunanjemu ministru kot depozitarju pogodbe. Da se Slovenija pridruži zvezi NATO, so se leto dni pred vstopom odločili državljani na referendumu. Za vstop v NATO je takrat glasovalo nekaj več kot 66 odstotkov volilnih upravičencev. Dvajset let pozneje ima NATO dvakrat več članic, do neke mere tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino. To predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti po drugi svetovni vojni. Države članice severnoatlantskega zavezništva zaradi ruske grožnje pospešeno zvišujejo obrambne izdatke.

Avtor: Igor Jurič

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi

Avtor: Ars

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

S skladateljico smo se pogovarjali o njeni komorni operi Ko sem še, ki govori o odhajanju ljubljene osebe s kronično napredujočo boleznijo možganov, demenco.

Avtor: Katarina Radaljac

14:00
Poročila

V kinih se je zavrtel novi filmu Marka Šantića Zbudi me, ki je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejel pet vesen, med temi za najboljši film. Daaaaaalí! je posvetilo francoskega mojstra filmskega absurda Quentina Dupieuxa enemu najznamenitejših umetnikov iz kroga nadrealistov. Ob filmu Kraljevski Artur, posnetem po knjižni uspešnici Artur: Pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom, bomo razmišljali o filmih, ki tematizirajo odnos med človekom in psom. Prihodnji teden pa se v Slovenski kinoteki začenja festival BalKam z izborom filmov iz regije, pri katerih je posebej izrazita filmska fotografija. O vsem tem v tokratni oddaji.

Avtor: Tesa Drev Juh

Zgodovinski film Mela Gibsona, ki je prišel na platna leta 2004, pred dvajsetimi leti, torej, prikazuje poslednjih 12 ur življenja Jezusa Kristusa – spremlja ga od molitve na Oljski gori do križanja – in je bil razglašen za najbolj kontroverzno upodobitev vseh časov.

Avtor: Tina Ogrin

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

V življenju se nenehno srečujemo s problemi, pri katerih bi bilo res dobrodošlo, če bi vedeli, kakšna je najboljša mogoča rešitev. A stvari so le redkokdaj tako preproste. Večinoma moramo upoštevati cel spekter dejavnikov, katerih skupni učinki so vse prej kot predvidljivi. Iskanje optimalnih rešitev je tako lahko izredno zahtevno, včasih celo nemogoče početje. Tudi tu pa lahko danes pri iskanju rešitev veliko prispevajo metode umetne inteligence, konkretneje: računske inteligence. Računska inteligenca je veja umetne inteligence, v katero sodijo nevronske mreže, sistemi mehke logike ter sistemi evolucijskega računanja. Kako se ob njeni pomoči lahko načrtuje recimo elektromotorje ali pa kar najučinkovitejšo dobavo energije iz obnovljivih virov, je pojasnil prof. dr. Bogdan Filipič, vodja skupine za računsko inteligenco na odseku za inteligente sisteme Instituta "Jožef Stefan".

Avtor: Nina Slaček

Pianist Paul Lewis je 18. junija lani nastopil v dvorani Angelike Kauffmann v okviru festivala Schubertiade v Schwarzenbergu v Avstriji. Izvedel je Schubertove klavirske sonate št. 13, 15 in 16.
Schubertiade so bile sprva neformalna srečanja ljubiteljev glasbe Franza Schuberta v domovih njegovih bogatejših prijateljev in podpornikov. Na teh srečanjih, na katerih se je zbiralo različno število ljudi, so poleg izvajanja Schubertove glasbe tudi brali poezijo, plesali in prirejali druge družabne dejavnosti. Dandanes kot Schubertiade razumemo različne festivale po vsem svetu, na katerih poleg Schubertove glasbe izvajajo širok izbor predvsem komornih del.

Avtor: Marko Šetinc

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Avtor: Ars

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz romana se širi spoznanje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga.

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato poklicno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretka: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:17
Poigra

Na sporedu bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa. Prvo zrelo delo še vedno mladega dvaintridesetletnega skladatelja je bilo že v svoji drugi, še nepopolni različici, podobno kot ob tej priložnosti, izvedeno na veliki petek v Bremnu. Za razliko od Mozarta, Cherubinija ali Verdija Brahms pri Nemškem rekviemu ni uporabil običajnega liturgičnega besedila maše za rajne, pač pa delo, ki je nastajalo postopoma, vsebuje različne odlomke iz Luthrove Biblije. Zaradi odmika od klasičnega liturgičnega besedila je Brahms zlasti pri teologih naletel na vrsto kritik, sam pa je pripomnil: »Kljub temu imam v sebi vero.«
Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa bodo tokrat izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor KGBL, sopranistka Marita Sølberg, baritonist Yngve Søberg in dirigentka Grete Pedersen.
Koncert Slovenska filharmonija posveča violinistu Igorju Ozimu, ki nas je v soboto, 23. marca 2024, zapustil v visoki starosti. Kot izjemen koncertni violinist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil kar sedeminsedemdesetkrat. Slovenska filharmonija ga je sprejela tudi med svoje častne člane in to v letu, ko je praznovala stoletnico orkestra.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Martina Batič – slovenske gore list – je lani postala šefinja dirigentka ansambla in skupaj z njim za Evroradijsko cvetno nedeljo pripravila program z naslovom Pomlad in velika noč. V njem se zrcalita predvsem pričakovanje in svetloba v vseh svojih povednih in tonskih odtenkih.

Premiero je doživela skladba z naslovom Pomlad poljske skladateljice Adrianne Kubica-Cypek: to je bilo posebno naročilo Ansambla.
Predvsem postnega časa pa so se dotaknila dela Roxanne Panufnik in priznanih skandinavskih skladateljev Karin Rehnqvist, Knuta Nystedta in Carla Nielsena.
Središče programa predstavlja motet Fuerunt lacrimae Uroša Kreka.
Za sklep pa lahko »slišimo svetlobo« v Treh svetlih stereo motetih Johna Høybyeja: posebne »stereo« postavitve zbora na koncertnem prizorišču, ki jih je predpisal skladatelj, namreč omogočajo prvovrstno zvočno doživetje.

Avtor: Brigita Rovšek

Britanski komik, scenarist in mentor delavnic ustvarjalnega pisanja Joel Stickley je med vodenjem delavnic ugotovil, da je slabo pisanje pogosto veliko smešnejše od dobrega, in začel je pisati kratke, strahovito zanič zgodbice. Seveda ga je zaneslo predaleč, objavil jih je v knjigi z naslovom '100 načinov, kako res dobro pisati slabo', in postala je – uspešnica.

Prevajalka Mateja Perpar,
igralec Uroš Potočnik,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Režija: Špela Kravogel.

Premiera: januar 2015

Avtor: Ars

Album Delfeaya Marsalisa Odločitev Poncija Pilata
V predpraznični oddaji bomo predvajali ploščo pozavnista Delfeaya Marsalisa Pontius Pilate’s Decision – Odločitev Poncija Pilata, ki seveda povzema svetopisemsko tematiko. Delfeayo Marsalis je na svoj prvenec iz leta 1992 Pontius Pilate’s Decision uvrstil deset avtorskih skladb; za njihovimi svetopisemskimi naslovi nas čaka polnokrven be bop v slogu njegovega vzornika J. J. Johnsona.

Avtor: Marko Kumer

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt