Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.

Avtor: Katarina Radaljac Jazbec

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Poslušamo Simfonijo v G-duru, št. 1 Carla Phillipa Emanuela Bacha, Simfonijo v B-duru, op. 9 Johanna Christiana Bacha in Toccato v D-duru, BWV 912 Johanna Sebastiana Bacha.

Avtor: Katarina Radaljac Jazbec

Sveženj asociacij, ki so se pesniku porodile ob pogledu na trdoživo drevo, katerega vejica je simbol miru.

Igralec Blaž Šef.
Posneto februarja 2018.

Avtor: Ars

Tokratna gostja je umetnica in novinarka Urška Savič, ki je v poslušanje izbrala zanimiv nabor sodobnejših skladb na presečišču etno in improvizirano eksperimentalne glasbe. Izvedeli boste, zakaj pogovor začenjamo ob poslušanju simfonične pesnitve Višegrad Bedřicha Smetane, kako sta radio in poslušanje glasbe vpeta v ustvarjalni vsakdan naše sogovornice, kako so videti njena nedeljska jutra, kdaj se je začela ukvarjati s snemanjem terenskih posnetkov in še kaj.

Avtor: Katarina Radaljac Jazbec

S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.

Avtor: Polona Gantar

Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik. Daruje jo župnik dr. Sebastijan Valentan. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh. Pasijon berejo: kronist: Bernarda Kelbič, Jezus: župnik dr. Sebastijan Valentan, Peter: Ivan Dajčman, Juda Iškarijot: Andrej Perko, veliki duhovnik: Milan Čivre, Pilat: Robert Stopajnik, Pilatova žena: Anita Košir, Prva dekla: Darinka Budja, Druga dekla: Simona Kocbek.

Avtor: Ars

Cvetna nedelja zaznamuje začetek velikega tedna in pomeni prehod v osrednje obdobje cerkvenega leta. Spremlja jo preprost obred z zelenjem, ki poudarja skupnostni značaj dneva. Pomen tega dne presega liturgični okvir: vzpostavi umirjen ritem, zbranost in jasen občutek skupnosti. V ospredje stopajo ponavljanje, ritem in urejena skupna gesta – elementi, ki dajejo dnevu notranjo strukturo. Podoben princip oblikuje tudi današnji koncert, v katerem se različni glasovi in zasedbe združujejo v premišljeno celoto.
Na sporedu sta Kanon v D-duru Johanna Pachelbela in Otroška maša Johna Rutterja. Nastopili bodo Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, sopranistka Beti Bratina in baritonist Lovro Korošec. Vodi jih Alenka Podpečan.

Avtor: Tina Ogrin

Izbor šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden začenja posnetek koncerta iz dvorane Vnebovzetja v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici smrti tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za konec posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zvenel njegov mladostni, izjemno redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, tokrat pa so ga v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo, predstavili člani ansambla Al Ayre Español.
Evroradijski program na cvetno nedeljo dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Københavnu (13.05), koncert z naslovom Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo ob 18.30 v cerkvi Najdenja sv. Križa v litovskem kraju Šeduva uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija, ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla “globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes”, kar velja še zlasti za osrednje delo sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.

Avtor: Mihael Kozjek

Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob spominu na 300. obletnico smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju, in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede velikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.

Avtor: Mihael Kozjek

Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.

Avtor: Mihael Kozjek

Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno.

Knjigo je prevedla Stana Anželj,
interpretira dramski igralec Željo Hrs,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Saška Rakef,
urednica oddaje je Tesa Drev Juh,
produkcija 2026.

Avtor: Ars

Offenbacha, Wagnerja, Bellinija, Verdija, Gounoda, Čajkovskega in Saint-Saënsa.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Glasbeni program, ki so ga izvedli 20. marca v nemško govoreči Luteranski evangeličanski cerkvi v Barceloni, poustvarja izjemen dogodek, veliki petek leta 1747, ko je Johann Sebastian Bach izvedel izbrane Händlove arije v Leizpzigu med izvedbo Pasijona po Marku neznanega avtorja, ki so ga sicer začeli izvajati leta 1705 v Hamburgu. To je bil resnično enkraten dogodek in je še danes edini znani primer umetniške interakcije teh dveh velikih baročnih skladateljev in njunih sodobnikov. Spored vključuje sedem Händlovih arij, ki jih je Bach ta dan izvedel v Leipzigu, poleg tega pa tudi nekaj recitativov, s katerimi se je natančno navezal na kontekst pasijona in njegovih odlomkov, na katere se glasbene točke navezujejo. Bach pa je dodal tudi nekaj svojih arij, povezanih z velikonočno liturgijo ... Vokalni solisti so sopranistka Mariana Rodrigues, mezzosopranistka Jana Corominas, tenorist Itamar Hildesheim in baritonist Luís Arratia, glasbenike ansambla Barcelona Consort vodi čembalist Daniel Tarrida.

Avtor: Mihael Kozjek

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo osvetlili eno najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora – Več kot 300 let star Škofjeloški pasijon je eno od najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora. To izjemno delo, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Oddaja bo raziskovala, kako pomembna je uprizoritev pasijona za ohranjanje kulturne identitete ter kako globoko je vpeta v duhovno življenje skupnosti. Škofjeloški pasijon ni zgolj gledališki dogodek, temveč edinstvena procesijska predstava, ki združuje vero, umetnost in skupnostno izkušnjo ter vsakič znova nagovarja sodobnega človeka. Dotaknili se bomo tudi razlogov, zakaj je pasijon skozi stoletja ostal živ in izjemno priljubljen – tako med ustvarjalci kot občinstvom. Njegova moč se skriva v univerzalnih temah trpljenja, odrešenja, solidarnosti in upanja, ki presegajo čas in prostor. Gost v oddaji je eden od organizatorjev in tudi igralcev v pasijonu Jernej Tavčar.

Avtor: Nejc Krevs

Pod naslovom In Passione et Morte Domini/V Kristusovem trpljenju in smrti bo v cerkvi Najdenja sv. Križa v mestecu Šeduva zazvenel cikel Devetih motetov za veliki petek priznane sodobne litovske zborovske skladateljice Kristine Vasiliauskaité. Uzvočil jih bo tamkajšnji Državni komorni zbor Polifonija, vodil ga bo Linas Balandis.

Koncertni program In Passione et Morte Domini je potovanje posvečene slovesnosti, kontemplacije in globoke glasbene izkušnje. Devet motetov velikega petka je eno najpomembnejših del litovske sakralne glasbe zadnjih desetletij, ki razkriva skladateljičino sposobnost prenosa liturgične vsebine velikega tedna v glasbo na subtilen in občutljiv način. Cikel se izvaja zelo redko, zato vsaka izvedba postane edinstvena glasbena in duhovna izkušnja. Ta izvirna glasbena pripoved odmeva s čustveno in duhovno napetostjo, dramo biblijskih zgodb ter občutkom usmiljenja in upanja velikega tedna. Moteti sledijo zaporedju dogodkov na veliki petek. To je glasba tišine, molitve in globokega doživljanja, primerna za iskreno notranjo kontemplacijo.

Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaia je že več kot pet desetletij pomemben del litovske kulturne krajine. Zrastel je iz ansambla za staro glasbo in je danes mednarodno priznan profesionalni zbor, katerega repertoar vključuje mojstrovine renesančne, baročne, sodobne in litovske zborovske glasbe. Leta 2024 je bil zbor Polifonija na mednarodnem festivalu Hajnówka nagrajen kot najboljši zbor s posebnim nazivom Primus inter Pares in se je pridružil evropski mreži profesionalnih komornih zborov TENSO. Umetniški vodja in glavni dirigent zbora je Povilas Vanžodis.

Avtor: Tina Ogrin

Izbrali smo nekaj odlomkov iz dnevnika britanskega pisatelja Johna Fowlesa, avtorja romanov Mag, Mušica, Ženska francoskega poročnika, Ebenovinasti stolp. John Fowles se je rodil zadnjega marca pred stotimi leti, umrl pa leta 2005. Leta 1966 se je naselil v Lyme Regisu na dorsetski obali in že kmalu začel pisati verjetno svoj najznamenitejši roman Ženska francoskega poročnika. Odlomki iz njegovih dnevnikov spremljajo petnajstletno obdobje, od časa, ko je začel pisati roman, do premiere filma, ki so ga posneli po njem.

Prevod Ingrid Kovač Brus,
interpretacija Branko Šturbej,
glasbena oprema Marko Stopar,
ton in montaža Staš Janež,
režija Ana Krauthaker.
Posneto 2005.
Redakcija Ingrid Kovač Brus in Staša Grahek.

Avtor: Ars

Zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja sta 26. februarja v dvorani Milton Court v londonskem koncertnem središču Barbican pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla "globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes", še zlasti z osrednjim delom sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa. Spored so dopolnila še dela Who are these angels? Sira Jamesa MacMillana, To the Hands Caroline Shaw, My Guardian Angel Judith Weir in Prva elegija Einojuhanija Rautavaare.

Avtor: Tina Ogrin

Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa se srečata v skupnem občutju prostora, svetlobe in časa. V nocojšnji oddaji bomo prisluhnili, kako se svetloba in tišina, ki ju v svojih slikah oblikuje nizozemski slikar Johannes Vermeer, zrcalita tudi v glasbi.

Avtor: Katja Ogrin

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V oddaji Literarni portret predstavljamo flamskega pisatelja Toma Lanoyeja. Rodil se je leta 1958 v mestecu Sint-Niklaas v flamski provinci v Belgiji, živi in ustvarja pa v Antwerpnu in Cape Townu. Je eden najbolj cenjenih flamskih prozaistov, pesnikov in dramatikov, hkrati pa tudi ustvarjalec performansov, esejist, pisec kratkih zgodb in kolumen. V desetletjih ustvarjanja se je Lanoye izkazal kot prodoren kritik flamske družbe, pri tem pa se je kot eden prvih odvrnil od literarnega političnega angažmaja, ki je tamkajšnji prozi starejše generacije odvzel vsakršno epsko širino. Tako v svoji prozi kot v poeziji se ironično posveča predvsem človeškim nravem in raziskovanju jezika.

Avtorica oddaje in prevajalka Mateja Seliškar Kenda,
interpreta Sabina Kogovšek in Gregor Gruden,
bralca Ana Bohte in Dejan Kaloper,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Igor Likar.
Posneto 2010.
Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.

Avtor: Ars

Alessandro Scarlatti je svoj mladostni, redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije zložil po naročilu kraljice Kristine Švedske, prvič pa so ga izvedli leta 1684 v Rimu. Oratorij so "obudili" 8. decembra lani v andaluzijskem kraju Úbeda, kjer so ga v sklopu festivala za zgodnjo glasbo Úbeda in Baeza izvedli člani ansambla Al Ayre Español. Ansambel je vodil Eduardo López Banzo, vokalni solisti pa so bili Belén Vaquero (sopran), Bruno Campelo (kontratenor), Luken Munguira (tenor), Javier Blanco (bas).
Alessandro Scarlatti je bil eden ključnih mož italijanskega baroka in danes velja za očeta "belcanta". Rodil se je v Palermu, mojstril v Rimu, veliko priznanje in slavo pa je dosegel v Neaplju, kjer je neapeljsko šolo pripeljal do njenega vrha. Njegov oratorij Mučeništvo svete Teodozije prinaša zgodbo o mladi Palestinki, ki zavrne ljubezen sina rimskega guvernerja in umre kot mučenka. Delo z avtobiografskimi odmevi življenja Kristine Švedske je tokrat zazvenelo v novi različici ansambla Al Ayre Español, ki je rezultat dolgotrajnih raziskav Eduarda Lópeza Banza.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnik David Bedrač redno objavlja v Literarnem nokturnu. Njegovo sodelovanje je še toliko bolj dragoceno, ker v zadnjih objavah raziskuje meje jezika, poezije in včasih tudi pomena, to pa pogosto počne igrivo z različnimi znaki. Tokrat ni nič drugače. Interpret Blaž Šef in snemalna ekipa sta sprejela izziv in – sta mu kos.

Avtor glasbe Luka Hočevar,
režiserka Saška Rakef,
interpret Blaž Šef,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Leto nastanka 2026.

Avtor: Ars