Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Telemanna, Bacha, Tartinija, Vivaldija, Lullyja in Emanuela Bacha v prvem, Dittersdorfa in Albrechtsbergerja v drugem ter Beethovna, Schuberta, Saint-Saënsa, Webra, Bizeta, Gershwina, Debussyja in Schumanna v tretjem delu.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Primož Trdan

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti.

Interpret Jožef Ropoša,
urednik oddaje Matej Juh.
Leto nastanka 2010.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Posvečamo se koncertnemu posnetku Zven veličastja, narejenemu 7. januarja 2026 v ciklu za sakralni abonma uršulinske cerkve Svete Trojice v Ljubljani, in skladbam Marca Antoina Charpentierja, Isaaca Poscha, Johanna Ludwiga Bacha in Gregoria Allegrija.
Komentarji: dirigent Erik Šmid

Avtor: Sara Bartha Rijavec in Brigita Rovšek

Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti, je v studio povabila Staša Grahek.

Ton in montaža Liam Samsa.

Avtor: Staša Grahek

V oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo tokrat posvetili glasbi brazilskih staroselcev. Na vinilni plošči iz leta 1962 so zbirko posnetkov poimenovali kar antologija, vendar je glede na zanemarljiv delček bogastva, ki ga lahko predstavi en sam tak izdelek, tako poimenovanje pretirano. Je pa res, da gre za eno zgodnejših pričevanj kulture prebivalcev brazilskih pragozdov. Kakor koli že, v oddaji bomo slišali posnetke ljudstev Karajá, Javahé, Krahó, Tukúna, Jurúna in še katerega. Vsa ta ljudstva so do časa nastanka posnetkov še ohranila način življenja v skladu s svojo lastno preteklostjo in izročilom, v drugi polovici stoletja pa so bila izpostavljena dosti večjim pritiskom in spremembam kot kadar koli prej …

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Med kulturnimi dogodki iztekajočega se tedna izstopajo podelitev zlate plakete JSKD Mitji Gobcu, gledališki festival Ruta, likovna razstava Zmaga Lenardiča, preučevanje Kosovelovega rokopisa v NUK-u in program Stare mestne elektrarne v Ljubljani.

Avtor: Ars

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Od 16. in 24. januarjem je potekal 37. Tržaški filmski festival. Dogodek, ki je osredotočen na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo, je imel letos močno slovensko udeležbo – glavno nagrado za najboljši celovečerni film je prejela slovenska režiserka Kukla za svoj celovečerni prvenec Fantasy. Tričlanska žirija je o filmu zapisala, da »resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Z natančnostjo, spoštovanjem in empatijo raziskuje, kaj pomeni biti mlada ženska v globoko tradicionalnem okolju«.
Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo že nekaj let namenjajo režiserkam iz regije, je bila tokrat posvečena slovenskim režiserkam. To je bil prvi velik dogodek v tujini, kjer je bil prikazan sklop ustvarjanja slovenskih režiserk. Nekaj jih je med festivalom pred mikrofon povabila Tesa Drev Juh.

Avtor: Ars

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

V zadnji oddaji iz cikla Na krilih pesmi – sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero najprej obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. V središču tokratne oddaje osvetljujemo pripoved o kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega izmed vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. Sprehod, s tem pa tudi celoten cikel, pa sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.

Avtor: Carlo de Incontrera, Matej Venier, Mihael Kozjek

Slovenski novinar in pisatelj France Novšak se je rodil 27. januarja 1916 v Ljubljani. Študiral je pravo in se po koncu 2. svetovne vojne zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu. Do upokojitve je delal v kulturnih uredništvih Ljubljanskega dnevnika, Ljudske pravice in Dela. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil pozornost z romanom Dečki, ki govori o ljubezenskem razmerju med dijakoma v katoliškem internatu. Po tem romanu je Stanko Jost leta 1976 posnel tudi film. France Novšak je pisal mladinsko literaturo, posvetil pa se je tudi slovarskemu delu, sestavil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar. Poleg romana Dečki je objavil leta 1940 še roman Hudobni angeli z avtobiografskimi potezami in leta 1944 v času kulturnega molka roman Globoko jezero o romantičnem pojmovanju ljubezni in iskanju ideala. Ob 110. obletnici Novšakovega rojstva smo izbrali odlomka z začetka in konca romana.

Igralec Branko Jordan,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2016.

Avtor: Ars

Drugo simfonijo v Es-duru, op. 62 je Edward Elgar dokončal leta 1911; krstna izvedba je sledila 24. maja istega leta na londonskem festivalu. Delo je posvetil spominu kralja Edvarda VII., to simfoniji daje diskreten, vendar pomemben zgodovinski okvir, ne da bi zaznamovalo njen izraz z žalobnim patosom.

Avtor: Tina Ogrin

Avtorja v zvočni impresiji s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta.

Režiser: Matjaž Jarc
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič

Interpreta – Kristijan Muck in Nadja Jarc

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos

Avtor: Kaja Novosel

V naslovu opere se skriva "stvar" oziroma stara listina s skrivno formulo za večno življenje.

Eliksir življenja deluje 300 let in zdaj bi ga Emilija Marty, glavna junakinja, morala spet vzeti ali pa bo umrla. Toda življenje zanjo nima več pomena in pripravljena je umreti. Emilija je po poklicu pevka. Rodila se je kot Elina Makropulos. Ko je njen oče ponudil napoj večnega življenja cesarju Rudolfu, je ta podvomil in zahteval, naj ga prva poskusi Elina. Izgubila je zavest in njenega očeta so zaprli. Elini pa se je pozneje zavest povrnila in za 200 let se je izgubila vsakršna sled za njo. V 19. stoletju se je kot pevka škotskega rodu z imenom Ellian MacGregor pojavila na Dunaju. Pozneje so jo poznali kot Eugenijo Montez s ciganskim nadihom. Vedno sta bili njeni inicialki E. M.. Potem je bila grška primadona Ekaterina Miškin, nemška sopranistka Elsa Müller, končno pa spet češka umetnica, tokrat Emilija Marty.
Pojejo: Marlis Petersen (Emilija Marty), Pavel Černoch (Albert Gregor), Stephanie Houtzeel (Kristina), Bo Skovhus (Jaroslav Prus), Wolfgang Bankl (dr. Kolenatý), Lukas Schmidt (Vítek), Matthäus Schmidlechner (baron Hauk-Šendorf), Carlos Osuna (Janek), Marcus Pelz (Odrski delavec), Teresa Sales Rebordão (Čistilka) in Anita Monserrat (Služabnica). Zbor in orkester Dunajske državne opere vodi Tomáš Hanus.

Avtor: Dejan Juravić