Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Avtor: Katarina Radaljac Jazbec

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

"Bori dehteči, bori dehteči ..." Pesem s Krasa je morda ena najbolj znanih Kosovelovih pesmi, v kateri je impresijo že začel združevati z ekspresivnim pomenom. Vendar v njej ne prevladata na primer ekspresionistični temi nemoči ali groze smrti, ampak precej spodbudnejši toni.

Interpretira Slavko Cerjak,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2006.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Mladi Richard Wagner je zelo dobro zaznal potencial francoske velike opere, zato jo je sprejel z odprtimi rokami. Leta 1838 se je odločil, da bo »z razkošno ekstravaganco presegel vse dotedanje primere«, in do novembra leta 1840 je končal svojega Rienzija.

Avtor: Renato Horvat

V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si plati Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki ter poklone prednikom – skladateljem.

Avtor: Vesna Volk

Svetujemo koncert slovitega pianista Pierre-Laurenta Aimardoma, ki je na Akademiji za glasbo v Ljubljani nastopil od 100-letnici Györgya Kurtága, ki jo bo ta sloviti madžarski skladatelj praznoval 19. februarja. Obiskali pa smo tudi četrti koncert cikla Carpe artem, ki je potekal v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo s solisti študenti, drugi koncert v okviru koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, sklepni koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe in Komornega zbora Megaron.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajana glasba:
1. Dane Škerl: Concertino za klavir in orkester
Izv.: Klavir: Boris Šurbek
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirgent: Uroš Prevoršek

2. Janko Ravnik: Večerna pesem
Izv.: Klavir: Zdenka Novak

3. Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester
Izv.: Violina: Dejan Bravničar
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Milan Horvat

4. Danilo Švara: Fantazija za oboo in klavir
Izv.: Oboa: Božo Rogelj
Klavir: Aci Bertoncelj

Avtor: Alma Čelik

Od 16. in 24. januarjem je potekal 37. Tržaški filmski festival. Dogodek, ki je osredotočen na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo, je imel letos močno slovensko udeležbo – glavno nagrado za najboljši celovečerni film je prejela slovenska režiserka Kukla za svoj celovečerni prvenec Fantasy. Tričlanska žirija je o filmu zapisala, da »resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Z natančnostjo, spoštovanjem in empatijo raziskuje, kaj pomeni biti mlada ženska v globoko tradicionalnem okolju«.
Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo že nekaj let namenjajo režiserkam iz regije, je bila tokrat posvečena slovenskim režiserkam. To je bil prvi velik dogodek v tujini, kjer je bil prikazan sklop ustvarjanja slovenskih režiserk. Nekaj jih je med festivalom pred mikrofon povabila Tesa Drev Juh.

Avtor: Ars

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Dvořákove simfonije, opere in komorna glasba so postale del svetovnega repertoarja, toda v ozadju stoji tudi njegov klavirski opus. V nasprotju s Smetano Dvořák ni bil koncertni pianist. Klavir je bil njegov intimni prostor melodij, ki so se porodile iz ljudske tradicije, narave in notranjega miru.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Kako daleč so starši pripravljeni iti, da bi rešili svojo hčer pred motnjo hranjenja, je eno izmed vprašanj filma Olma Omerzuja Nehvaležna bitja. Premierno so ga predvajali v Kinodvoru, gre pa za zgodbo o družini, razpeti med krivdo in zanikanjem. V oddaji tudi o premieri radijske igre Zora po koncu zgodovine. S tretjim delom trilogije Nezmožni umreti program Ars končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorica 2025.

Avtor: Aleksander Čobec

Pianistka Neža Tovšak je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri Manji Gošnik Vovk, nato pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Sijavuša Gadžijeva. Na Akademiji za glasbo je njen profesor Ruben Dalibaltayan. Na svoji umetniški poti se je udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, solistično in v duu, sodeluje v številnih komornih zasedbah ter redno nastopa tako solistično kot tudi v vlogi komorne glasbenice.
Katero glasbo pri tem najraje izvaja, bo povedala sama, ob pogovoru pa bomo poslušali tudi prvi stavek Rahmaninovega prvega klavirskega koncerta, za izvedbo katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28
Klavir: NEŽA TOVŠAK

SERGEJ RAHMANINOV: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 1 - 1. VIVACE – MODERATO
Klavir: NEŽA TOVŠAK, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: MIHA ROGINA

Avtor: Vesna Volk

Manca G. Renko je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Zbirka pritegne z izbiro zahtevnih tem (med drugim avtorica piše o čustvih, tesnobi, ženski enakopravnosti, pripadnosti generaciji …) in tehtnim razmislekom.
Pogovor Marka Golje z Manco G. Renko za oddajo Izšlo je je nastal marca lani.

Avtor: Marko Golja

Henry Purcell se je rodil v londonskem Westminstru in je prvo glasbeno izobrazbo dobil v zboru kraljeve kapele. Večino svojega, le 36 let trajajočega življenja je preživel v Londonu. Komponiral je za operni oder, za cerkev, gledališče ter tako za kraljevske mecene kot ljubiteljske glasbenike.

Avtor: Domen Marinčič

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote?

Bralec: Sebastian Cavazza
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača
Režiser: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Avtor: Alen Jelen

Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.

Avtor: Tina Ogrin

Vodilni slovenski glasbeniki, ki igrajo v skupini Ensemble.si, se glede na raznovrsten repertoar predstavljajo v zasedbah godalcev, pihalcev in trobilcev, tokrat predstavljamo godalni sekstet.

V Komornem studiu bomo predstavili posnetke s koncerta Ensemble.si, ki je 12. avgusta 2025 nastopil na 73. Festivalu Ljubljana v zasedbi mednarodno uspešnih slovenskih glasbenikov. V Križevniški cerkvi so igrali godalci: violinistka Petra Kovačič, od leta 2016 članica orkestra Dunajske državne opere, od leta 2019 pa tudi redna članica simfoničnega orkestra Dunajske filharmonije, violinist Matjaž Bogataj, od sezone 2017/2018 vodja drugih violin v simfoničnem orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, violistka Gea Pantner Volfand, solistka simfoničnega orkestra RTV Slovenija in članica godalnega kvarteta Accademia, violist Mladen Somborac, član Mahlerjevega komornega orkestra, ki je tudi solist z drugimi orkestri, violončelistka Nika Somborac, od leta 2011 članica godalnega kvarteta Furiant, ki igra tudi z drugimi ansambli, ter violončelist Primož Zalaznik, od leta 2018 član Dunajskega simfoničnega orkestra. Glasbeniki so na koncertu izvedli tri izvajalsko zahtevna in obsežna komorna dela: Godalni sekstet: Capriccio, op. 85, Richarda Straussa, Godalni sekstet v Es-duru, št. 107 po Hindmarshu, Franka Bridgea in Godalni sekstet št. 2 v G-duru, op. 36, Johannesa Brahmsa.

Avtor: Tjaša Krajnc

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Večplastna radijska igra skozi intimne, politične in etične zgodbe posameznikov raziskuje vprašanje konca zgodovine v času devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko Evropa doživlja padec političnih zidov in je v iluziji večnega miru in blaginje. Osrednje vprašanje ni, ali se je zgodovina končala, temveč kdo ima pravico pripovedovati zgodbo, kdo z njo trguje in kdo nosi njene posledice.
S premiero tretjega dela trilogije Nezmožni umreti, ki jo sestavljata še radijski igri Kapucinska grobnica (premiera radijske igre 15. in 22. april, režija Klemen Markovčič) in V iskanju izgubljenega jezika (18. in 25. november, režija Ana Krauthaker) tako Uredništvo igranega programa končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia.

Režiser: Alen Jelen
Prevajalec: Gašper Malej
Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica
Tonska mojstra: Andrej Babič, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac

Monika – Patrizia Jurinčič Finžgar
Gloria – Arna Hadžialjević
Franco – Blaž Valič
Poročnik – Žiga Udir
Emiliano – Jure Kopušar
Viktor – Miha Nemec

Koprodukcija: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program ter 3. program Radia Slovenija – program Ars.
Posneto v novogoriškem studiu Radia Koper in Studiu Trak v Trstu januarja 2026.

Avtor: Kaja Novosel

V desetminutni oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, skupni imenovalec Nokturnov je njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev.

Avtor: Ars

Koncert za violino sira Williama Waltona, ki je nastajal med letoma 1938 in 1939, velja za eno najpomembnejših britanskih skladb za violino 20. stoletja. Walton ga je ustvaril v zrelem obdobju svojega ustvarjanja, medtem ko je njegova glasba že dosegala zrelostne značilnosti: dramatičnost, prefinjeno ritmično strukturo, barvito orkestracijo in izražen izrazni kontrast. Koncert je bil premierno izveden leta 1939 v Liverpoolu, solo part pa je izvedel znameniti violinist Jascha Heifetz, ki je delo pri skladatelju tudi naročil.

Avtor: Tina Ogrin