Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Avtor: Katarina Radaljac Jazbec

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Primož Trdan

Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi, eden najvplivnejših v 19. stoletju, je že za življenja doživel uspeh in slavo, in čeprav ni zanikal znanja, ki ga je prejel od svojih učiteljev, se je imel za skladatelja samouka, ki je iznašel svoj lastni in edinstveni slog ustvarjanja. Svoje prvo zmagoslavje je doživel s tretjo opero Nabucco, ki jo je napisal za milansko Scalo.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč.

Interpretka Sabina Kogovšek,
rešiserka Saška Rakef,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

Ravel je bil očaran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.

Avtor: Vesna Volk

Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo je pesnica in prevajalka Ana Pepelnik, ki je priznanje prejela za svojo osmo izvirno knjigo poezije V drevo. V njej se zgoščen miselni tok brez ločil, pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih samo v drobne pesmi ali njihove okruške. Bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi prežete s temo ustvarjalnega postopka, Ana Pepelnik vanje spretno vključi intimna in univerzalnejša bivanjska vprašanja. Njeni pisavi tudi tokrat dajo poseben čar dobro umerjene čustvene intonacije ter nepretenciozna in blaga izreka.
Z Ano Pepelnik smo se o knjigi V drevo, ki je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa, pogovarjali julija lani, takrat je tudi interpretirala nekaj pesmi iz knjige.

Avtor: Ars

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Poslušajte Zupanove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa.

V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope, leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana, leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. januarja ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

V oddaji bomo spoznavali program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjsko stisko. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem bomo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.

Avtor: Jasmina Bauman

Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Urban Gruden
Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina

Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.

Avtor: Klemen Markovčič

40 let mineva od prvega zabeleženega primera AIDS-a v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov bomo zato pozornost namenili javnozdravstvenim ukrepom za zajezitev širjenja virusa HIV pri nas, ki so za svoj uspeh tudi morali podirati tabuje, predsodke in stereotipe. O tem s prim. Evito Leskovšek, zdravnico z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V studio jo je povabila Urška Henigman.

Avtor: Urška Henigman

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V Francki je neka moč, ki ji jo osebno zelo zavidam, je dejal režiser Jernej Lorenci pred premierno uprizoritvijo romana Ivana Cankarja Na klancu, ki bo zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. V glavnih vlogah nastopata Tamara Avguštin in Gregor Zorc. V oddaji tudi o koncertu pianista Alexandra Gadjieva, ki bo nastopil na 3. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor, in 5. Dnevih poljskega filma. V Slovenski kinoteki z njimi zaznamujejo 100. obletnico rojstva Andrzeja Wajde, enega največjih mojstrov poljske kinematografije.

Avtor: Aleksander Čobec

Letos mineva 75 let od smrti skladatelja Arnolda Schönberga. Vsestranskost umetniškega genija je izkazoval kot skladatelj, glasbeni teoretik, slikar in kot človek. Njegove samospeve delimo glede na kompozicijski slog, ki ga je v njih uporabil; v življenju je namreč svoj kompozicijski pristop večkrat spremenil - najprej je iz poznoromantičnega prešel v tako imenovani slog proste oziroma svobodne tonalnosti, nazadnje je ustvarjal v dodekafoniji. V tokratni oddaji bodo zveneli samospevi iz njegovega zgodnjega obdobja.

Avtor: Polona gantar

Izpostavljamo koncert slovitega pianista Pierre-Laurent Aimardom, ki je na Akademiji za Glasbo v Ljubljani nastopil od 100 letnici Györgyja Kurtága, ki jo bo ta sloviti madžarski skladatelj praznoval 19. februarja. Obiskali pa smo tudi 4. koncert cikla Carpe artem, ki je potekal v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo s solisti – študenti, drugi koncert v okviru koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, zaključni koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe in pa Komornega zbora Megaron.

Avtor: Marko Šetinc

Koncertantna glasba za solistični inštrument in orkester je svoj prvi impulz dobila v obdobju baroka. Sijajen razvoj je dosegla v drugi polovici 18. stoletja, romantični slog pa je dal tej obliki tristavčno zaokroženost, kar je vzljubilo tudi občinstvo. Na ruskih koncertnih odrih je koncert za solistični inštrrument in orkester najbolj uveljavil Peter Iljič Čajkovski. Ob njem je svoj slog, ki se je zgledoval pri Franzu Lisztu, na poseben način razvil Nikolaj Rimski-Korsakov. 'Sodobnika: Čajkovski in Korsakov' v oddaji 'Čas prostor in glasba'.

Avtor: Pavel Mihelčič

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote?

Bralec: Sebastian Cavazza
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača
Režiser: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Avtor: Alen Jelen

Povojna Nemčija je morala po letih nacistične represije svobodo govora odkriti na novo. Sredi hladne vojne, z Američani na eni strani in Sovjeti na drugi, so kabaretisti s šegavo norčavostjo obračunali z “nelagodji” nemške polpreteklosti, hkrati pa začeli račune polagati norostim novih časov.

Avtor: Primož Vidovič

Skladatelj Tomaž Svete, ki je leta 2019 prejel nagrado Prešernovega sklada, je med letoma 2009 in 2019 ustvaril vrsto tehtnih in uspešno izvedenih opernih, koncertantnih in simfoničnih del.

Skladatelj Tomaž Svete živi in ustvarja na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru, kjer je redni profesor za kompozicijo na Oddelku za glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. V zadnjih v treh desetletjih ustvarjanja se je uveljavil kot najbolj prepoznaven in muzikalno najtehtnejši sodobni ustvarjalec slovenske operne glasbe. Poleg oper je v zadnjem desetletju napisal tudi več izstopajočih orkestralnih in koncertantnih del, med katerimi so: Prva simfonija za sopran, mezzosopran, zbor in simfonični orkester, Koncert za dve violini in godalni orkester in Druga simfonija za komorni godalni orkester, leta 2019 pa je doživela prvo celovito izvedbo Svetetova Suita za orkester. Izmed Svetetovih desetih oper sta od leta 2015 dve doživeli uspešni in odmevni glasbeno-scenski prvi izvedbi: komorna opera buffa Junak našega časa in komorna opera v štirih dejanjih Ada, na Slovenskih glasbenih dnevih pa so zelo uspešno prvič koncertno izvedli Svetetovo véliko opero Antigona v treh dejanjih. Poslušajte tudi daljši pogovor o ustvarjenih delih s skladateljem Tomažem Svetetom.

Avtor: Tjaša Krajnc

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Prisluhnili bomo prevodnosti izkušenj elektronske glasbe v akustični in elektroakustični milje in v različne žanrske okvirje. Prisluhnili bomo ameriškemu kitaristu Shaneu Parishu v igranju glasbe elektronskega dua Autechre, glasbi elektrofonika in zvočnega umetnika Tristana Pericha z organistom Jamesom McVinniejem ter skupnim improvizacijam pianista Pata Thomasa in elektrofonika Marka Fella.

Avtor: Luka Zagoričnik

Danes mineva deset let, odkar je umrl pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke.

Interpret Milan Štefe,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2009.

Avtor: Ars

Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.

Avtor: Hugo Šekoranja