Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Ponedeljek, 26.1.2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

04:00
Svitanja

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Avtor: Katarina Radaljac Jazbec

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na sporedu Kvartet za flavto, violino, violo in violončelo št. 3 v C-duru, K. Anh. 171 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Divertimento za klavir in godala na teme iz Bellinijeve opere 'Mesečnica' Mihaila Glinke.

Avtor: Mihael Kozjek

Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022.

Interpretka Mojka Končar,
prevajalec Jernej Županič,
režiserka Špela Kravogel,
tonski mojster Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

Na sporedu Gozdni mir za violončelo in orkester, op. 68/5 Antonína Dvořáka, Šest pesmi za rog z ventili in klavir Charlesa Gounoda, Koncert za flavto in orkester Jacquesa Iberta, Pihalni kvintet št. 1 Jeana Francaixa, Oriental iz niza Dvanajstih španskih plesov Enriqueja Granadosa, Iberija, slika za orkester št. 2 Clauda Debussyja, in Pet angleških narodnih pesmi Ralpha Vaughana Williamsa.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed izvirnejših glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.

Avtor: Vesna Volk

11:00
Poročila

Oddajo bomo posvetili vokalistu Alešu Hadalinu, ki se je za vedno poslovil decembra lani, star 63 let. Aleš Hadalin je bil eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja. Na vseh njegovih zgoščenkah igrata glavno vlogo človeški vokal in raziskovanje različnih pevskih tehnik.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru.

FOTO: Samica vrste osmooka aphana
VIR: Matjaž Kuntner, NIB

Avtor: Goran Tenze

V izvedbi sopranistke Olge Gracelj poslušajte operne arije Mozarta, Bizeta, Verdija in Puccinija.

Tokrat predstavljamo sopranistko Olgo Gracelj, eno najopaznejših sodobnih slovenskih opernih in koncertnih pevk. Olga Gracelj se je rodila leta 1950 na Jesenicah. Solopetje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij je nadaljevala v Veliki Britaniji, na glasbeni akademiji Kraljevega severnega kolidža v Manchestru. Že med študijem je nastopala v Angliji, kot koncertna pevka pa tudi na Danskem in Finskem. Leta 1978 se je vrnila v Ljubljano, kjer je debitirala z vlogo Micaele v operi Carmen Georgesa Bizeta, in kmalu postala solistka ljubljanske operne hiše. Pela je v številnih glavnih opernih vlogah in sodelovala pri kar 33 premierah. V ljubljanski Operi je bila dolgoletna nosilka vlog za lirski sopran. Sopranistka Olga Gracelj bo nastopila z arijami: Micaele iz opere Carmen Georgesa Bizeta, Violete iz 3. dejanja Traviate Giuseppa Verdija, Mimi iz 1. dejanja opere La Bohéme Giacoma Puccinija, Pamine iz Čarobne piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta in Liu iz 1. dejanja Puccinijeve opere Turandot.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Kako je Stalina doživljal eden najpomembnejših jugoslovanskih politikov, sicer tudi pisatelj in prevajalec Milovan Đilas v delu Srečanja s Stalinom (1962), kaj je bilo za ta srečanja značilno in kako na Đilasovo pisanje ter tega sovjetskega voditelja gledamo danes? O tem v pogovoru z gostoma. Sodelujeta zgodovinar prof. dr. Božo Repe in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht.

Avtor: Gregor Podlogar

Predstavljamo še eno sijajno novejše delo izvirnega francoskega repertoarja, in sicer ambiciozno načrtovano delo Arhimed iz leta 2006 Alaina Luovierja. Skladatelj se je rodil leta 1945 in zdaj sodi že v starejši rod francoskih glasbenih ustvarjalcev, ki ga je globoko zaznamoval francoski modernizem druge polovice prejšnjega stoletja, še posebej glasba Olivierja Messiaena, a kljub temu je Louvier izoblikoval svojo osebno govorico, ki se še posebej proslavi v sporedu za pihalni orkester. Izvajalec je Godba osrednje regije pod vodstvom Philippa Ferroja.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Harmonikarski orkester Akademije za glasbo je marca lani nastopil v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo v okviru cikla Tutti. V oddaji poslušamo nastope večjih zasedb, ki so izvedle pisan repertoar skladb, nastalih vse od baroka do sodobnosti.
TORBJÖRN LUNDQUIST: BEWEGUNGEN ZA HARMONIKO IN GODALNI KVARTET
ANTONIO VIVALDI / MATIJA ULBRIH: KONCERT ZA ORGLE, VIOLINO IN GODALA V D-MOLU, RV 541
SLAVKO ŠUKLAR: PARTITA ZA HARMONIKARSKI ORKESTER
MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER
ASTOR PIAZZOLLA / BORUT ZAGORANSKI: JESEN ZA HARMONIKARSKI ORKESTER

Avtor: Vesna Volk

Živa Čebulj: Praznih rok,
Miha Mazzini: Druga življenja,
Miša Gams: Kdo se boji črnega moža.

Recenzije so napisali Tonja Jelen, Jože Štucin in Marica Škorjanec.

Avtor: Vlado Motnikar

V poslušanje ponujamo izbor glasbe za godala iz bogatega opusa skladatelja in pianista Marijana Lipovška - Štiri skladbe za violino in klavir, Sedem miniatur z godala, Balado za violončelo in klavir in Drugo suito za godala.

Avtor: Primož Trdan

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote?

Bralec: Sebastian Cavazza
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača
Režiser: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Avtor: Alen Jelen

19:15
Poigra

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Bušinje vasi na belokranjski strani Gorjancev, ki so nastali leta 1992. Pri Kraščevih so takrat peli in pripovedovali domači pevci in godec, slišali pa bomo ljubezenske, obredne in plesne napeve in viže. Oddajo bo dopolnilo nekaj napevov iz sosednjega Suhorja in arhiva.

Avtor: Tomaž Rauch

Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za roman Na klancu, v katerem je pisatelj zapisal zgodovino svoje domačije in postavil literarni spomenik svoji materi. Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja Tatjana Doma se je v priredbi osredotočila na Francko in njeno doživljanje sveta, ki ga neobhodno zaznamujeta revščina in nezmožnost preseganja življenjskih omejitev. Gledališko-radijsko izvedbo so pripravili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, dogodek pa smo v neposrednem prenosu predvajali na programu Ars.
Vse vsebine za letošnjo maturo si lahko dijaki ogledajo na portalu: Izodrom/zavihek RTV Matura.

Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja: Tatjana Doma
Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen
Tonska mojstra Radia Slovenija: Matjaž Miklič in Urban Gruden
Tonski mojster SLG Celje: Adrian Drago Poprijan
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Živa Čebulj
Lučni mojster SLG Celje: Andraž Ratej

Interpretke in interpreti: Žan Brelih Hatunić, Maša Grošelj, Lucija Harum, Lučka Počkaj, Branko Završan

Uredništvo igranega programa in SLG Celje.
Posneto v SLG Celje 26. januarja 2026.

Avtor: Kaja Novosel

»Glej, morje samo!« Z zvonkimi fanfarami in mogočnim vzklikom Londonskega filharmoničnega zbora Morska simfonija Ralpha Vaughana Williamsa sprosti val navdiha. Še prej bomo v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra in dirigenta sira Marka Elderja poslušali suito Zgodovinski prizori, op. 66 Jeana Sibeliusa.

Avtor: Polona Kovačič

Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja.

Interpret: Urban Kuntarič.
Prevajalec: Janko Moder.
Režiser: Klemen Markovčič.
Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič.
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar.
Redaktorica: Maja Žvokelj.
Leto produkcije: 2026.

Avtor: Ars

Petnajstega decembra lani nas je zapustil sloviti hrvaški trobentač Ladislav Fidri, star 85 let. Z njegovim odhodom je hrvaška glasba izgubila enega svojih najpomembnejših džezovskih glasbenikov in skladateljev, umetnika prefinjene estetike in močnega osebnega izraza. Fidri je bil trobentač, solist na krilovki, skladatelj in aranžer ter tudi pevec.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 02.02.2026 23:59:07

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt