Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Avtor: Katarina Radaljac Jazbec

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Primož Trdan

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Ameriški pesnik John Lawrence Ashbery (1927–2017), ki je objavil več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, velja za najpomembnejšega predstavnika tako imenovane Newyorške pesniške šole. Ena izmed značilnosti njegove poezije je plastenje plasti, tako v tradicionalnih pesmih kot v bolj hermetično eksperimentalnih. Pesem iz njegove 14. zbirke Diagram porečja je poslovenil Jernej Županič.

Interpretira Željko Hrs,
zvok in montaža Urban Gruden,
režija Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tesa Drev Juh,
produkcija 2025.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.

Avtor: Renato Horvat

Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.

Avtor: Igor Krivokapič

V središče postavljamo nastop pianista Barryja Douglasa, ki je nastopil v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, gostovanje Zbora in Filharmonije iz Brna v sklopu orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru ter prvi koncert letošnjega abonmaja VIP Slovenske filharmonije z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Poklicali smo tudi na Japonsko, po kateri gostuje orkester Slovenske filharmonije ter obiskali predstavo komorne opere Svatba v Kopru, koncert ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja, slavnostni koncert akademije za glasbo ob 50. obletnici priključitve k Univerzi v Ljubljani, predstavo Mozartovega Titusa v Benetkah in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja klavirskega tria Amaél. Ob koncu napovedujemo tudi prvi koncert iz cikla GM oder.

Avtor: Dejan Juravić

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim.

Ton in montaža Tobert Markoč.

Avtor: Petra Meterc

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega si bo danes mogoče ogledati predstavo Zmaj ruskega avtorja Jevgenija Švarca, člana ruskih avantgard in kritika Sovjetske zveze. Soavtorici adaptacije sta makedonska režiserka Nela Vitošević in dramaturginja Nina Kuclar Stiković. Glavno vlogo, vlogo Zmaja, bo odigral Sebastian Cavazza. ŠKUC gledališče v sodelovanju s koproducentoma, Pionirskim domom in Zavodom Kolaž, nocoj pripravlja premiero monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona. V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva in Goebbelsove tajnice Brunhilde Pomsel, nastopa dramska igralka Marijana Brecelj. V Mariboru bo drevi premiera sodobnega umetniškega projekta Data vrt umetnice Karmine Šilec. Zvočno vizualna predstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o povezanosti narave, rastlin in človeka v sodobni družbi ter o vlogi znanosti in tehnologije za naše življenje. Ljubljanska Akademija za glasbo danes in jutri gosti mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, katerega namen je osvetliti učinke glasbe na zdravje in blagostanje posameznika in družbe z vidika različnih znanstvenih disciplin in v različnih socialnih okoljih.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

24.januarja 2024 je v Dvorani Tria Lorenz na ljubljanski Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Luce Ferrinija nastopila klarinetistka Diana Marković. Glasbenica je doma z Reke, na akademiji pa sta njena profesorja Jože Kotar in David Gregorc.
V njeni interpretaciji bomo slišali Sonato za klarinet in klavir, op. 129 Charlesa Villiersa Stanforda in Tri skladbe za klarinet solo Igorja Stravinskega.

Avtor: Vesna Volk

Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite!

Avtor: Marko Golja

V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«

Avtor: Domen Marinčič

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar.
Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar.

Ivan Cankar
Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, toda tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Avtor: Alen Jelen

Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.

Avtor: Tina Ogrin

9. festival umetnostne glasbe Sonc 2025 v Radečah je obsegal dva koncerta komorne in vokalne glasbe v tamkajšnji cerkvi sv. Petra: nastopila sta klavirski trio Knight in Slovenski oktet.

Tudi letošnji, 9. festival Sonc je pripravilo kulturno-umetniško društvo Sonc iz Radeč, Festival Sonc pa od ustanovitve leta 2016 vodi violinistka in umetniška vodja Tanja Sonc. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala iz violine pri profesorju Primožu Novšaku, študij violine je nadaljevala v Salzburgu, nato pa je z odliko magistrirala na Visoki šoli za umetnosti v Zürichu pri profesorici Nori Chastain. Tanja Sonc je od sezone 2017/2018 članica uglednega Komornega godalnega orkestra v Zürichu. Na prvem koncertu 5. septembra je na mednarodnem Festival Sonc v Radečah prvič gostoval klavirski trio Knight, v katerem igrajo izkušeni komorni glasbeniki: violinistka Tanja Sonc, britanska violončelistka Josephine Knight, ki se je na več kot 25-letni mednarodni profesionalni glasbeni poti uveljavila kot solistka z uglednimi evropskimi orkestri in komornimi glasbeniki, sicer pa je študirala na univerzi Yale in na glasbeni akademiji Juilliard v ZDA ter na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, in mlajši pianist Vedran Janjanin iz Hrvaške, ki je po študiju na glasbenih akademiji v Zagrebu in akademiji Franza Liszta v Budimpešti nadaljeval izpopolnjevanje v klavirski igri na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, kjer že več let živi. Klavirski trio Knight je na koncertu v Radečah predstavil dve mojstrovini iz 20. stoletja: Klavirski trio v a-molu francoskega skladatelja Mauricea Ravela, ki je klasično glasbeno strukturo oplemenitil z baskovskimi plesi in vplivi jazza, ter dinamično suito Štirje letni časi Buenos Airesa argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle, ki predstavlja umetnost tanga in novih ritmov svojega glasbenega sloga.

Avtor: Tjaša Krajnc

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Dela češkega avtorja so duhovita in domiselna, s prefinjenim humorjem in ironijo, hkrati pa jim ne manjka filozofskih in etičnih razsežnosti. Izrazit sestavni del njegovih iger je tudi glasba, to se pokaže tudi v solu treh slavnih Stradivarijevih violin. Prva zgodba pripoveduje, kako živčno občutljivi, prepirljivi in večno razburjeni Stradivari najde duševni mir šele potem, ko z višin Parnasa vidi, da na njegovo violino igra sam virtuoz Paganini. Druga zgodba je parodija na kriminalke s Sherlockom Holmesom in doktorjem Watsonom. Tretja zgodba je komična pripoved o tem, kako poskušata praški znanstvenik in njegova kolegica dobiti stradivarko, na katero romski kapelnik igra ciganske godbe.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec: Ilja Hurnik

Glas – Maja Sever
Stradivari – Zlatko Šugman
Apolon, Giogugu – Slavko Cerjak
Favn – Aljoša Ternovšek
Paganini – Zvone Hribar
dr. Watson – Ivo Ban
Holmes, Rektor – Jurij Souček
Lady Oberon – Ljerka Belak
Spremljevalec, Komisar – Andrej Nahtigal
Graewen, Profesor – Branko Šturbej
Docentka – Nataša Barbara Gračner
Kapelnik – Dare Valič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1998

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Jurij Paljk (1957) je slovenski pesnik, pisatelj in časnikar po rodu iz Vipavske doline, vendar živi v Furlaniji in je dolgo delal v Gorici kot odgovorni urednik tednika Novi glas. Objavil je štiri pesniške zbirke, med njimi je tudi antologijska zbirka pesmi v slovenščini in italijanščini, sicer najdemo prevode tudi v furlanščino, češčino in angleščino. Piše tudi kratko prozo; knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh sta zelo priljubljeni pri bralcih. Leta 2014 je prejel literarno nagrado vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?, naslednje leto so ga v Italiji imenovali za viteza Republike, saj je izjemno dejaven med Slovenci v Italiji. Pesmi v oddaji so iz Paljkove druge zbirke Nemir iz leta 1994 in izražajo pesnikovo doživljanje sveta, sebe in drugega v njem na zelo izviren in za pesnikovo osebnost značilen način.

Igralec Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija Radia Slovenija 2025.

Avtor: Ars

Ne glede na to, kakšen slog si je Aaron Copland izbral, v svojih delih vedno kaže izoblikovan občutek za obliko, odlično kompozicijsko tehniko, naraven smisel za instrumentacijo. Celo kadar njegovo delo ni bilo izvirno ali ustvarjalno pomembno, je običajno znal pisati privlačno glasbo, ki vzbuja pozornost in pogosto daje zadovoljstvo. Toda v najboljših delih, posebno tistih, ki so nastala v štiridesetih letih 20. stoletja, se kaže pomembna ustvarjalna moč – morda najpomembnejša med vsemi skladatelji, kar se jih je pokazalo v Združenih državah Amerike po prvi svetovni vojni.

Avtor: Tina Ogrin