Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo sonatino Alterum tantum za klarinet in klavir Črta Sojarja Voglarja, Mladinske skladbe za klavir Srečka Koporca in Sinfonio Stretto Matija Bravničarja.

Avtor: Katarina Radaljac

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Ameriški pesnik Gary Snyder (1930) je povsem samosvoj avtor, ki so ga marsikateri pred desetletji povezovali s pesniki bitniške generacije in sanfranciško renesanso. Njegova poezija je bila že na začetku precej povezana z budistično duhovnostjo, sploh pa je zanjo značilno, da se navezuje na motive iz narave in vsakdanjega življenja. In prav poseben prizor iz vsakdanjega življenja upesnjuje ta njegova pesem, ki jo je prevedel Tone Škrjanec, interpretira pa jo Boris Ostan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Isaac Albeniz je skladal že od mladih nog. Njegova otroška dela so po večini izgubljena. Muzej glasbe v Barceloni sicer hrani faksimile Vojaške koračnice, ki jo je pri osmih letih posvetil generalu Juanu Primu, toda ta skladba je, razumljivo, kompozicijsko precej preprosta in se jo redko izvaja. V najstniških letih je skladatelj pisal salonsko glasbo. Zgledoval se je po mojstrih evropske klavirske miniature, kot sta Chopin in Liszt. Po Chopinovem zgledu je ustvarjal kratke plesne oblike, kot so valčki, menueti in mazurke. Lotil se je tudi sonatne oblike. V tem obdobju je veliko koncertiral in potoval. Njegovo glavno področje zanimanja je bil pianizem in za skladanje mu ni ostalo dosti časa. Dela iz tega obdobja je pozneje zaničljivo poimenoval "male packarije".

Avtor: Pia Skušek

Izidor Erazem Grafenauer je končal študij klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomsko se je izpopolnjeval še na Konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah in na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Njegovo umetniško delovanje je razpeto med izvajanjem starejše glasbe na avtentična glasbila in moderno klasično glasbo, vrsto let je raziskoval tudi glasbeno zvrst flamenka. Lani aprila je izdal CD ploščo z avtorsko glasbo, ki izraža refleksijo njegovega doživljanja sveta.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. V nasprotju s tlačanstvom je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

Avtor: Ivan Merljak

25. maja obeležujemo svetovni dan multiple skleroze. Gre za kronično neozdravljivo avtoimunsko bolezen, ki je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Je možno o takšni bolezni spregovoriti skozi oči umetnosti? To skuša storiti multimedijska gledališka plesna predstava Zakaj jaz v produkciji Katja Dance Company in sicer skozi izseke iz življenja obolele Tadeje Polanšček. V oddaji gostimo plesalko in koreografinjo Katjo Vidmar ter producenta Alberta Podrekarja.

Avtor: Ana Rozman

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Danes se v Ljubljani začenja 71. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki se v Ljubljani dogaja prvič. Sinoči pa so mladi džezovski glasbeniki v Curkrarni v Ljubljani s koncertom obeležili 60-letnico Evroradijskega džezovskega orkestra. Izšel je nov prevod pisemskih korespondenc med filozofinjo Hannah Arend in njenim nekdanjim profesorjem Martinom Heideggerjem. Danes ob 18. uri se bo s turo po grafitih Trubarjeve ulice v Ljubljani začelo Prepišno uredništvo, ki letos nosi tematski naslov Prosto po prostoru. V Atriju ZRC v Ljubljani bo pogovor z razpravo ob 80. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Na današnji dan pa se bo slavnostno odprl 78. mednarodni filmski festival v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!

Avtor: Lorger Ana

Dunajske filharmonike je 6. aprila na koncertu v Musikvereinu na Dunaju vodil Christian Thielemann. Na programu sta bili dve mojstrovini Johannesa Brahmsa: Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu in Simfonija št. 4 v e-molu. V vlogi solistov sta se predstavila vrhunska glasbenika: violinist Augustin Hadelich in violončelist Gautier Capuçon.

Avtor: Polona Kovačič

Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja bo avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič.

Avtor: Aleksander Čobec

Vabimo vas v opus Krzysztofa Penedereckega, k poslušanju njegovih uglasbitev Benedictusa, Visoke pesmi in dveh krajših skladb: Benedicamus Domino in Kerubove pesmi.
Z nami bodo Mladinski in Dekliški zbor Glasbene šole Koper,
ter Filharmonična zbora iz Krakova in Varšave.

Avtor: Brigita Rovšek

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici.

Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, da imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike.

Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar.

Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Avtor: Alen Jelen

Ne glede na to, ali gledamo film ali muzikal, Nazaj v prihodnost vedno prinaša isto sporočilo: naše odločitve oblikujejo prihodnost. Tako film kot muzikal govorita o pomenu družine, ljubezni, samozavesti in veri vase. Muzikal sicer doda več čustvenih plasti, toda srce zgodbe ostaja zvesto izvirniku.

Avtor: Aleksander Golja

Luka JUHART - akordeon
Ana BIRSA KRUŠEC - kljunaste flavte
Igor VELŠE - pripovedovalec

Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA: Meditacija o bližini za akordeon in elektroniko
Tilen LEBAR: Staticotion za akordeon, zvočni zapis in elektroniko v živo
Luka JUHART: Unleashed za kljunasto flavto in akordeon
Vinko GLOBOKAR: Vrnitev Odisejevega sina za akordeon

Dogodek v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, ki v letu 2025 praznuje svojo 80. obletnico, bo del spremljevalnega programa Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Rostrum je tradicionalni forum (lani je praznoval 70. obletnico) in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet; namenjen je ocenjevanju sodobne umetniške glasbe na radijskih valovih ter njeni promociji in izmenjavi med radijskimi postajami. Luka Juhart bo izvedel novo različico lastne skladbe Unleashed, ki je s sprostitvijo izjemne muzikantske energije navdušila delegate Rostruma leta 2018, skladbo Staticotion Tilna Lebarja, eno najbolje ocenjenih tako v mladi kot splošni kategoriji Rostruma 2021, in še eno uspešnico svojega repertoarja, Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva. Posebej zanimivo bo tudi Globokarjevo (uradno) zadnje delo, Vrnitev Odisejevega sina.
https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/koncertni-atelje-dss-ob-mednarodni-skladateljski-tribuni-rostrum-2025

Avtor: Primož Trdan

Montserrat Roig, ena najpomembnejših katalonskih pisateljic 2. polovice 20. stoletja, se je uveljavila kot romanopiska in prodorna novinarka, vpeta v svoj čas. V delih gradi svet pričevanj zgodovine svoje preteklosti in sedanjosti, kot novinarka pa je bila ena najboljših kronistk svojega časa. Dogajanja v svetu ni opazovala s hladne distance, temveč se je vanj vpletala, težila je k dejanskim in ne zgolj leporečnim spremembam.

Avtorica scenarija in prevajalka Veronika Rot,
režiser Igor Likar,
bralca Igor Velše in Alenka Resman Langus,
interpreti Maša Derganc, Branko Jordan, Alja Kapun, Vesna Jevnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija 2016.

Avtor: Ars

Helene Tulve je estonska skladateljica, katere dela dobro predstavljajo sodobno baltsko glasbo – tako njeno širino, kot pogosto naslanjanje na mistične, duhovne ideje. V tednu, v katerem Ljubljana gosti 71. mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum, smo se s Heleno Tulve pogovarjali o njenem uspehu na Rostrumu, vplivu narave v njenih skladbah ter o sodobni estonski glasbi.

Avtor: Primož Trdan

Samuel Beckett (1906–1989) je eden vodilnih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Ta irski avtor, ki je leta 1969 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je do danes ostal izjemno zanimiv. V svojem pisanju je preizkušal meje mogočega in eksperimentiral na način, ki ga ni nihče pričakoval. Ob njegovem imenu najprej pomislimo na dramo Čakajoč Godota ali na trilogijo romanov Molloy, Malone umira in Neminljivi. Tokrat pa objavljamo njegovo kratko prozo.

Prevajalec Aleš Berger,
interpret Željko Hrs,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
tonski mojster Aleks Pirkmajer,
urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2011.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin