Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo Divertimento Nejca Bečana, Letne čase Andreja Missona, samospev Tiho brez besed Maksa Ungerja in skladbo Padanje listja dela drevesa nevidna Marjana Šijanca.

Avtor: Katarina Radaljac

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Poslušamo dve deli, ki nosita številko opusa, enako današnjemu dnevu: Koncert za violino in orkester v madžarskem slogu, op. 11 Josepha Joachima ter Variacije in fugo na izvirno temo v a-molu, op. 11 Ignacyja Jana Paderewskega.

Avtor: Katarina Radaljac

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Poslušajmo Šest bagatel za klavir, op. 126 Ludwiga van Beethovna in Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka.

Avtor: Katarina Radaljac

Martiniški, frankofonski pesnik Aimé Césair, je bil goreč kritik kolonializma, poznamo pa ga tako po poeziji, kot po njegovi esejistiki in političnem udejstvovanju. Njegovo pesem z naslovom Zunaj tujih dni je prevedel Aleš Berger, interpretira jo dramski igralec Uroš Maček.

Avtor: Ars

Poslušajmo Parado Erika Satija, Nokturne Clauda Debussyja, Tokato za klavir in orkester Ottorina Respighija ter Sonato in fantazijo za violino in klavir št. 2 Heitorja Ville Lobosa.

Avtor: Katarina Radaljac

Letos bo minilo 500 let od skladateljevega rojstva. Medtem ko so bila dela njegovih sodobnikov, kot so Josquin des Pres Orlando di Lasso, Tomás Luis de Victoria in Thomas Tallis, za nekaj časa pozabljena, so Palestrinova ostala živa do današnjih dni. Njegove skladbe pa so brezčasne tudi zaradi sakralne vsebine, saj se izvajajo tudi pri liturgiji. Namenil jih je za vsa obdobja cerkvenega leta, tudi za velikonočni čas.

Avtor: Polona Gantar

Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega pastirja, iz cerkve svetega Štefana v Vipavi neposredno prenašamo sveto mašo. Daroval jo bo župnik dr. Gabriel Kavčič, pevski zbor bo vodila Zvonka Starc, na orgle bo igrala Katja Poljšak.

Avtor: Ars

26. aprila lani je v Dvořákovi dvorani kulturnega centra Rudolfinum v Pragi nastopil Orkester Češke filharmonije in pod dirigentskim vodstvom Semjona Bičkova izvedel Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60 – Leningrajsko – Dmitrija Šostakoviča.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Ustvarjalni opus Siegfrieda Lenza (1926–2014), enega najopaznejših povojnih nemških avtorjev, obsega romane, kratke zgodbe, eseje, pa tudi radijske igre in drame. Nekatera njegova dela odlikuje humor, to velja tudi za njegove mazovijske zgodbe. V njih Lenz opisuje ljudi iz svoje ožje domovine Mazovije, ki leži na jugu Vzhodne Prusije in je, kot je zapisal, "zgodovini za hrbtom". Prav ta odmaknjenost je zaznamovala tamkajšnje ljudi, ki jih pisatelj slika z veliko dobrodušnosti in humorja. V okviru cikla nemškega humorja se zabavamo z dvema njegovima mazurkama.

Prevajalka je Stana Vinšek,
interpret Slavko Cerjak,
režiser Igor Likar,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Staš Janež,
urednika oddaje pa Vida Curk in Gregor Podlogar.
Leto nastanka: 2005.

Avtor: Ars

Mozarta, Wagnerja, Verdija in Čajkovskega.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Moravski filharmonični orkester iz Olomouca je to koncertno sezono začel 26. septembra lani v Snemalnem studiu Reduta Moravske filharmonije v Olomoucu s koncertnim programom, poimenovanim z zvenečim in povednim naslovom Čeha, ki sta osupnila Ameriko. Program se je navezoval tudi na slavja ob lanskem Letu češke glasbe 2024. Kot solist je v redko slišanem Klavirskem koncertu v g-molu, op. 33 Antonína Dvořáka nastopil eden najbolj znanih čeških pianistov mlajše generacije Marek Kozák. Spored se je sicer začel s Koncertno uverturo v E-duru, op. 12 Karola Szymanowskega, v drugem delu pa ga je zaokrožila med 2. svetovno vojno nastala Simfonija št. 1 Bohuslava Martinůja. Dirigiral je Zsolt Hamar.

Avtor: Mihael Kozjek

Ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. se porajajo številna vprašanja. Je sicer precej znan v okviru Katoliške cerkve, toda marsikdo se sprašuje, kakšen bo njegov pontifikat. Koliko bo nadaljeval delo papeža Frančiška? V oddaji, pripravila sta jo Jasmina Bauman in Tomaž Gerden, smo za prve vtise ob njegovi izvolitvi vprašali mariborskega nadškofa in metropolita mag. Alojza Cvikla, celjskega škofa dr. Maksimiljana Matjaža in župnijskega upravitelja župnije sv. Petra pri Mariboru, Malečnik, dr. Sebastijana Valentana.

Avtor: Tomaž Gerden Jasmina Bauman

Orgle v povezavi z zvočnostjo oboe, glasbila, ki izvira iz stare Grčije, v današnji obliki pa se je konec 19. stoletja iz Francije razširilo po svetu. Na sporedu dela Georga Friedricha Händla, Georga Philippa Telemanna, Francesca Saveria Geminianija, Williama Corbetta in Johanna Wilhelma Hertla.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Pisatelj in zdravnik Danilo Lokar se je rodil leta 1892 v Ajdovščini. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, v dijaških letih na realki se je v njem zbudilo veselje za literarno ustvarjanje. Na Dunaju je končal študij medicine. Kot zdravnik je služboval v več krajih, od leta 1925 v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan v italijansko Medejo. Po kapitulaciji Italije sta z ženo Jelko odšla v partizane, dalj časa sta bivala v Rupi pod Trebušo, pozneje pa na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. V oddaji Spomini, pisma in potopisi objavljamo dnevniške zapiske Danila Lokarja iz zadnjih aprilskih in prvih majskih dni leta 1945. Veselju ob koncu vojne se pridružujeta tudi nelagodje in razočaranje: Danilo Lokar se je med partizanskimi tovariši hitro znašel na robu; ni bil član partije, ni pripadal hierarhiji. Drugega septembra 1944 je zapisal: "Midva sva šla z naivno mesijansko vero – askezo? – v partizane, pa sva tu našla čisto nekaj drugega."
Po vojni je Danilo Lokar še nekaj časa delal kot zdravnik, vendar se je kmalu upokojil in se popolnoma posvetil pisanju. Pisal je predvsem dolge novele, pogosto avtobiografsko obarvane. Pisateljsko sta Lokarja določala psihološki realizem in ekspresionizem. Za zbirko novel Sodni dan na vasi je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1989.

Interpretira Matej Puc,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič.
Produkcija 2025.
Redakcija Staša Grahek.

Avtor: Ars

Doktorico Zoro Konjajev, pionirko neonatologije, je celo življenje obdajala glasba. Rojena je bila v glasbeni družini Stritar; kot članica terceta, včasih tudi kvarteta sester Stritar je pred vojno pela na ljubljanskem Radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. Njeni sestri sta bili znani slovenski operni pevki Nada Vidmar in Bogdana Stritar, njen svak skladatelj France Šturm.
V zadnjem pogovoru, ki je nastal 6. junija 2020 (tega bomo nocoj tudi predvajali), se je dr. Konjajeva spominjala narodnoosvobodilnega boja ter pomembnosti glasbe in kulture v njem, saj sta se v tistem obdobju še posebno razbohotili.

Avtor: Tina Ogrin

Minilo je 90 let od rojstva Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, publicista in politika. Bil je enkratna osebnost v slovenskem prostoru, pomemben inovator slovenske modernistične proze in angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. V oddaji boste slišali kratka povzetka iz njegovih javnih nastopov in odlomke njegovih besedil z naslovom Ali svet potrebuje pisatelja?, romana Triptih Agate Schwarzkobler, drame Ana in novele Uslišani spomin.

Avtor oddaje je Marjan Kovačevič Beltram,
bralka Barbara Zupan,
interpreti Romana Šalehar, Zvone Hribar in Matej Puc,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonski mojstri Matjaž Miklič, Nejc Zupančič, Sonja Strenar,
režirala je Ana Krauthaker.
Posneto leta 2017.
Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).

Avtor: Ars

Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v likovnih delih in obrnjeno. Ameriškega skladatelja Michaela Daughertyja je navdihnila ena izmed velikih zgradb New Yorka, ki je pripomogla k nastanku dela za klarinet in orkester. Brooklynski most je glasbeni pogled na most iz štirih kardinalnih smeri: vzhoda, juga, zahoda in severa.

Avtor: Katja Ogrin

Nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger (1929–2022), ki je za svoje pesniško in esejistično delo prejel številne nagrade, še danes velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo zaznamujejo intimni občutki, odsevi človekovih tragičnih izkušenj, pa tudi posameznikov spopad z družbenimi razmerami. Nekatere pesmi vsebujejo tudi sarkastičen ton. Na primer pesem Middle Class Blues, Bluz srednjega razreda, ki prikazuje tipične primere iz življenja srednjega razreda in v kateri se večkrat ponovi stavek "ne moremo se pritoževati". Objavljamo to in še nekatere druge pesmi.

Prevajalec je Niko Grafenauer,
interpretka Luna Ornik,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2010.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin