Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo Karoshi Uršule Jašovec, skladbo Težko je najti pravo besedo Pavla Mihelčiča, Odo v višave zazrtemu grbu Bora Turela in skladbo Voznica Marijana Lipovška.

Avtor: Katarina Radaljac

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Ob svetovnem dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne.
Menda samo nekaj dni po drugi svetovni vojni nikjer na svetu ni divjala vojna; in vendar smo vedno znova začudeni, da mir nikakor ni nekaj samoumevnega, ampak stanje, za katero si moramo ves čas prizadevati in ohranjati kot temeljno vrednoto. Preseneča tudi majhno število glasov v trenutnih razmerah v svetu, ki kličejo po miru. Nekoč je bil eden izmed njih Bertolt Brecht s Pesmijo miru.

Interpret Pavle Ravnohrib,
prevod Ervin Fritz.
Posneto leta 2016.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan.
V oddaji predstavljamo glasbo Juriana Andriesena.

Avtor: Bor Turel

Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne se v Nemčiji spominjajo nacionalsocialističnega režima, iz raziskave v raziskavo pa je več tistih, ki menijo, da bi morali pod spominom na nacistične grozote potegniti črto. Kultura spomina vedno bolj bledi. Nemčija letos tudi ne načrtuje vsedržavnega javnega zaznamovanja obletnice. Pripravljenost na soočenje z nacistično preteklostjo je bila v Nemčiji vedno obotavljiva. Molk se po več desetletjih preobraža v pozabo in obujanje nostalgije po časih diktature.

Avtor: Maja Derčar

Mladinski in Komorni zbor Carmina Slovenica sta pod vodstvom dirigentke Karmine Šilec na nosilec zvoka posnela slovenske ljudske pesmi, ki so jih za zbor priredili Radovan Gobec, Matija Tomc, Rado Simoniti, Danilo Bučar in Gustav Gonza. Mladi pevci bodo predstavili tudi dve skladbi Jacobusa Handla Gallusa.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Poslušamo stavka iz skladateljeve suite Igrišče, skladbi Breze in V vrtu, glasbo iz filma Naglodane kosti ter simfonično pesnitev Metropola.

Avtor: Katarina Radaljac

Poglobili se bomo v slovenska dokumentarca (Ne pozabi me, režija Anja Medved in Dva brata dve sestri, režija Miha Čelar), ki sta posvečena spominu na dogajanje med drugo svetovno vojno in ju predvajajo v okviru praznovanja 80. obletnice konca vojne. Poročali bomo o festivalu Crossing Europe v Linzu in o tem, kaj obeta letošnja izdaja Filmskega festivala v Cannesu. Poleg tega bomo razmišljali o novem filmu Davida Cronenberga Mrtvaški prt.

Avtor: Tesa Drev Juh

Nad Sikstinsko kapelo se kadi bel dim. Trg svetega Petra je poln nestrpnih vernikov. A ko glasnik zbrani množici slavnostno naznani: »Habemus Papam!«, se izza balkona zasliši le paničen krik. V Vatikan v veliki tajnosti prispe priznan psihoanalitik, ki naj bi novoizvoljenemu papežu Melvillu pomagal prebroditi krizo. A stari papež se s svojimi dvomi in strahovi sooči po svoje.

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Ob 80. obletnici dneva zmage in konca druge svetovne vojne se po Sloveniji odvijajo dogodki, ki letos še posebej izpostavljajo pomen miru. Izšla pa je tudi knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski. In še o nagradi skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter zadnji operni premieri sezone Opere in baleta SNG Maribor.

Avtor: Žiga Bratoš

Iz lastnih izkušenj vemo, da človeška prepričanja niso nujno vedno najbolj zanesljiva in racionalna. Tudi če so večinoma razmeroma uporabna pri vsakodnevnem preživetju, so včasih zelo toga in trdovratna ter se na vse pretege upirajo novim informacijam, ki bi jih postavile pod vprašaj, spet drugič so površna in zavajajoča. Kako torej naša prepričanja sploh oblikujemo? Kaj jih utrjuje in kdaj smo jih pripravljeni spreminjati? Koliko so naša prepričanja racionalna in kaj vse vpliva na to, da nečemu verjamemo, tudi če za to nimamo nujno najboljših dokazov? Ter kako nam pri preučevanju prepričanj lahko pomaga računalniško modeliranje? To so nekatera od vprašanj, ki se jim bomo posvečali v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofonom gostimo podoktorskega raziskovalca na Filozofski fakulteti Univerze v Münchnu in docenta na mariborski Filozofski fakulteti, filozofa dr. Boruta Trpina. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Avtor: Alja Zore

Stroji na slovenskih gradbiščih opravijo do največ 18 odstotkov dela, ostalo je odvisno od človeških rok, spretnosti, sta v raziskavi ugotovila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz biroja KIP, avtorja slovenskega paviljona v Arzenalu na 19. mednarodni razstavi beneškega arhitekturnega bienala. V delu z naslovom Mojstri gradijo sta torej izpostavila znanje mojstrov kot ključno inteligenco procesa gradnje. Krovna tema letošnjega bienala v Benetkah je "Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno."

Avtor: Aleksandra Saška Gruden

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici.

Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike.

Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar.

Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Avtor: Alen Jelen

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Anuša Volovšek

Vabimo vas k poslušanju posnetka drugega koncerta iz cikla Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije sezone 2021/22 – potekal je 12. novembra 2021 v Gallusov dvorani Cankarjevega doma. Na sporedu so bila tri zanimiva in raznovrstna dela: prvi del je živel v duhu impresionizma, na sporedu sta bili skladbi Tri vizije Demetrija Žebreta in Trije nokturni Clauda Debussyja. V drugem delu se jima je pridružila ena največjih mojstrovin nemške romantike, Četrta simfonija Johannesa Brahmsa.
Orkestru Slovenske filharmonije so se v delu Clauda Debussyja pridružili še ženski glasovi Zbora Slovenske filharmonije in Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana, gostujoči dirigent večera je bil James Tuggle, ameriški dirigent velikega mednarodnega ugleda, ki je že večkrat sodeloval z Orkestrom Slovenske filharmonije.

Avtor: Anuša Volovšek

Človek se po navadi zave pomena svobode in miru šele takrat, ko ju izgubi. Partizanska pesem nas tako opominja, da 80 let življenja v miru ni samoumevno in da si ga je bilo treba izboriti.
Junija lani, ob 80-letnici Partizanskega pevskega zbora, smo posneli njegov koncert v Cankarjevem domu. Pridružili so se mu Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec, Simfonični orkester Ad hoc ter sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar.
Skupaj so izvedli kantato Hej, partizan! Radovana Gobca
in – med drugimi – tudi pesmi Viktorja Mihelčiča, Karola Pahorja in Rada Simonitija.
Dirigenta sta bila Jakob Barbo in Iztok Kocén – zadnji je tudi avtor priredb za simfonični orkester.

Avtor: Brigita Rovšek

Ob dnevu Evrope in 80. obletnico konca druge svetovne vojne.
Izbrali smo dnevniške zapiske Izidorja Cankarja iz leta 1944. Za njegov dnevnik, ki ga je pisal v Londonu, je javnost izvedela šele nekaj let pred njegovo smrtjo leta 1958. Najbrž pa so o dnevniku nekaj vedeli v Londonu, kar lahko sklepamo iz zanimanja, ki je vladalo za odkup tega dragocenega dokumenta druge svetovne vojne. Dnevnik obsega nekaj čez 120 strani, Izidor Cankar pa ga je pisal od 29. julija 1944 do 14. februarja 1945, od prihoda iz Ottawe v London, kamor je prišel kot novoimenovani minister za prosveto, pošto in telegraf v kraljevi vladi Ivana Šubašiča. Končal ga je po sedmih mesecih vznemirljivega vojnega dogajanja, ko je iz Londona odpotoval v Beograd. Po letu dni je pripisal še nekaj malega, 14. in 23. februarja 1946 v Atenah, ko je bil tam kot poslanik in opolnomočeni minister Jugoslavije v Grčiji. Ves medvojni čas se je bojeval za pravično rešitev slovenskih meja, za vprašanje Trsta, Slovenskega primorja in Koroške. To je razvidno tudi iz izbranih dnevniških zapiskov od 21. oktobra do 17. novembra 1944. V njih Izidor Cankar z mojstrsko roko pisatelja in kronista označi razmere med vodilnimi silami v vojni in njihovimi predstavniki.

Interpret Saša Tabaković,
režiser Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Avtor: Ars

Letos mineva sto let od rojstva angleške solistke na tenor in bariton saksofonu, klarinetu ter flavti Kathy Stobart. Spoštovana umetnica je vplivala na cel rod predvsem jazzovskih glasbenic.

Avtor: Marko Kumer