Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo Koncert za violino in orkester Janija Goloba, Devet preludijev, op.14 Janeza Matičiča in Koncert za orkester Ljuba Rančigaja.

Avtor: Katarina Radaljac

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu Ludwig van Beethoven: Klavirski trio št. 5 v D - duru op. 70; Carl Maria von Weber: Kvintet v B-duru op. 34 in Franz von Suppé: Uvertura k operi Pesnik in kmet (verzija za flavto in harmoniko).

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na sporedu Max Reger: Varijacije in fuga na Mozartovo temo, op. 132.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Gregor Strniša se je v svoji dramatiki, še bolj pa v poeziji, pogosto spraševal o vzporednih in nam ljudem nedostopnih svetovih. Tako tudi v svoji Pesmi o ptičji deželi, ki jo interpretira dramski igralec Vojko Zidar.

Avtor: Ars

Na sporedu Wolfgang Amadeus Mozart: Alcandro, lo confesso (KV 294) (recitativ in arija); Joseph Joachim: Koncert za violino in orkester v madžarskem slogu, op. 11 in Franz Liszt / Emanuel von Geibel: Tihi lokvanj, S. 321.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Evroradijski jazzovski orkester praznuje 60 let! Letos ga gostimo v Sloveniji. En teden vaj na Radiu Slovenija se bo zaključil s koncertom v okviru cikla Jazz Ars All Stars, ki bo v ljubljanski Cukrarni v ponedeljek, 12. maja. V orkestru letos sodelujejo kar trije slovenski glasbeniki - kontrabasist Jošt Lampret, pevka Joliette Anžlovar in dirigent Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe.
Z gosti se je pogovarjal Hugo Šekoranja.

Avtor: Hugo Šekoranja

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan.
Louis Andriessen, rojen leta 1939, je eden najbolj znanih in priznanih nizozemskih pa tudi svetovnih skladateljev, po skladateljski drži in gesti pa zanimiv in predvsem duhovit ustvarjalec sodobne glasbe.

Avtor: Bor Turel

Hugo Mujica, rojen leta 1942, velja za enega največjih sodobnih argentinskih besednih ustvarjalcev, po besedah poznavalcev tudi za "najrelevantnejši odraz filozofske razsežnosti v sodobni latinskoameriški poeziji". Pesnik, esejist in pisatelj, ki se je iz meniha trapista prelevil v katoliškega duhovnika, nekoč pa je bil del hipijevskega gibanja, ima globok odnos do jezika in besede. Poezija je zanj eksistencialno dogajanje, dejanje, v katerem se sooča z robom mišljenja. O avtorju in njegovi poetiki razmišljamo z dobrim poznavalcem Mujicovega dela, pesnikom, prevajalcem in univerzitetnim predavateljem dr. Branetom Senegačnikom.

Avtor: Ars

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Poslušajte skladbe Tomasa Albinonija, Alojza Ajdiča, Iva Petrića, Jana Freidlina in Neya Rosaura.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali, v komornih zasedbah in z orkestrom. V izvedbi priznanih slovenskih solistov, komornih glasbenikov in simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije bomo
predstavili Koncert v G-duru Tomasa Albinonija v izvedbi harfe in marimbe, skladbo Canto intimo/Intimni spev za violino in dva tolkalca Alojza Ajdiča, Pomladni concertino za tolkala in komorni orkester Iva Petrića, stavek Meglica nad jezerom iz suite Gozdne podobe za violino in klavir Jana Freidlina v izvedbi harfe in marimbe ter Brazilske mite za kvartet tolkal Neya Rosaura. Ponovitev oddaje v četrtek, 8. maja ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Mariji. Njej so posvečene številne pobožnosti, med najbolj znanimi so šmarnice. V oddaji ponavljamo pogovor s teologom in zgodovinarjem, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Bogdanom Kolarjem.

Avtor: Nataša Lang

Glasbena medigra

Avtor: Polona Kovačič

Psiholog, ki je preživel štiri nacistična koncentracijska taborišča. Theresienstadt oziroma Terezin severno od Prage, Auschwitz Birkenau zahodno od Krakova in Kaufering ter Türkheim zahodno od Münchna: od 1942 do 1945. To je izkušnja, ki je neizbrisno zaznamovala osebno in poklicno pot enega od velikanov 20. stoletja – nevrologa, psihiatra in psihologa Viktorja Frankla. Brez njega ne bi bilo psihologije, kakršno poznamo danes. Na Dunaju je po Freudu in Adlerju ustanovil tretjo psihoterapevtsko šolo. V zgodovino se je zapisal kot začetnik eksistencialne analize in logoterapije, ki je osredotočena na reševanje človekovih težav in stisk z izvirno človeško razsežnostjo svobode, odgovornosti in volje do smisla. Viktor Frankl je v enem od svojih del napisal, da je prav človekovo iskanje smisla prvobitna življenjska sila. O življenju in delu izjemnega Viktorja Frankla v oddaji Glasovi svetov s teologom in logoterapevtom Martinom Liscem.

Avtor: Iztok Konc

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Letos mineva 80 let od skladateljevega rojstva. V večino svojih samospevov je vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v njegovi prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth iz leta 1903 zaznati samosvojo usmeritev. Te se je nato držal vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi; stik z njo je močno vplival na vse njegovo nadaljnje komponiranje. Tudi na ustvarjanje samospevov.

Avtor: Polona Gantar

Poslušamo izbrane odlomke izpod peres Boccherinija, Tartinija, Vivaldija in Bottesinija.

Avtor: Ars

V tretji oddaji iz cikla Skrivnosti avtor Pavel Mihelčič nadaljuje s svojimi spomini...

Avtor: Pavel Mihelčič

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici.

Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike.

Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar.

Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Avtor: Alen Jelen

V letu 2023 je Prvi program našega nacionalnega radia po daljšem premoru znova obudil Festival slovenskega šansona.....in zopet bodo zaživele pesmi, katerih besedila puščajo globok vtis. Z vprašanjem Je najlepši šanson že napisan? so uredniki vabili glasbenike k prijavi na razpis. In festival je uspel. Dve leti sta naokoli, tudi drugi razpis že za nami. Kako, kdaj, s kom in kje bodo tudi letos potekali trije koncertni večeri, pa izvemo več v pogovoru z glasbenima urednikoma s Prvega – Tejo Klobčar in Andrejem Prezljem.

Avtor: Alam Kužel

Pred 71. Mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum se posvečamo ponudbi in dogajanju tribune, ki bo prvič gostovala v Sloveniji. Štiridnevni program bodo pospremili številni spremljevalni dogodki, ki jih bomo povzeli, ob tem poslušali letošnje predloge Radia Slovenija ter se pogovarjali s skladateljem Nevillom Hallom, ki je leta 2001 začel novo uspešno obdobje slovenskih priporočil in izborov na Rostrumu, Davidejem Grossom iz Mednarodnega glasbenega sveta in Gregorjem Piršem, dolgoletnim delegatom, ki je tudi predsedujoči Rostrumu in idejni vodja prve slovenske izvedbe.

Avtor: Primož Trdan

Ob nedavno izdani plošči Faded Worlds Suite, kompozicijskih pristopih in zvočnosti kolektiva Zhehtet se pogovarjamo s pianistom, skladateljem in producentom Rokom Zalokarjem.

Avtor: Primož Trdan

Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo.
Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj.

Prevajalka Tanja Ahlin,
Režiser Alen Jelen,
interpretka Barbara Medvešček,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden,
urednica oddaje Petra Meterc.
Posneto lleta 2025.

Avtor: Ars

Koncert ob šestdesetletnici Evroradijskega jazzovskega orkestra letos gostimo v Sloveniji. Glasbeniki iz petnajstih evropskih držav bodo v ponedeljek, 12. maja, nastopili v Cukrarni v Ljubljani. Orkester bo vodil Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor glasbe.
V nocojšnjem Jazz Sessionu bomo slišali posnetek koncerta iz leta 2023, ko je Euroradio Jazz Orchestra nastopil v Litvi.

Avtor: Hugo Šekoranja