Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo Duo za oboo in violo Igorja Štuheca, skladbo Na struni Merkurja Alda Kumarja ter Štiri utrinke za violino in harfo Primoža Ramovša.

Avtor: Katarina Radaljac

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Wisława Szymborska (1923–2012) je poljska pesnica in esejistka, ki je leta 1996 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Avtorica je po pričevanjih ljudi, ki so jo poznali, cenila mir in tišino. V javnosti se ni rada pojavljala; želela je, da zanjo govori njena poezija. Njeno pesem Nekateri imajo radi poezijo je prevedla Rozka Štefan. Interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan.
Louis Andriessen, rojen leta 1939, je eden najbolj znanih in priznanih nizozemskih in tudi svetovnih skladateljev, po skladateljski drži in gesti pa zanimiv in predvsem duhovit ustvarjalec sodobne glasbe.

Avtor: Bor Turel

Drugi del pogovora, ki je nastal ob 90 – tem rojstnem dnevu našega priznanega pianista, pedagoga in skladatelja Igorja Dekleve, spoznamo vsestransko nadarjenega umetnika, ki je vse življenje živel z glasbo, z njo ostaja povezan tudi danes, saj še vedno vsak dan igra klavir in piše nove skladbe.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Oddajo posvečamo glasbi nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa, ki se je rodil 7. maja 1833. Brahms, čigar glasba je trdno zasidrana v strukturah in kompozicijski tehniki baročnih in klasičnih mojstrov, je bil mojster kontrapunkta in čeprav je bil za sodobnike preveč tradicionalističen, danes velja za enega najpomembnejših skladateljev zahodne klasične glasbe.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Slovenci smo z vidika jezika priviligiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru kot je naš, slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena, ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo.

Avtor: Ivan Merljak

»Za sodobnike je bil izobražena, etična in ognjevita osebnost, nadarjen avtor in režiser, sijajen sogovornik in govornik. Za prihodnje rodove bo na žalost ostal samo del vsega tega, bodisi v pisni obliki (drama) bodisi v videozapisih (uprizoritve, ki jih je režiral), spomini njegovih sodobnikov in študentov pa bodo čedalje bolj bledeli.« Tako je v svojem prispevku v monografiji Dušan Jovanović zapisala Aleksandra Jovičević. Nekaj več odlomkom iz omenjene monografije, ki smo jo podrobneje predstavili v prejšnji, pa lahko prisluhnete v tokratni oddaji. Monografijo Dušan Jovanović je leta 2025 izdal Slovenski gledališki inštitut, uredila jo je dr. Diana Koloini. Vabimo vas k poslušanju.

Avtor: Petra Tanko

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Velikan slovenskega jazza Jože Privšek je leta 1997 vodil Evroradijski jazzovski orkester, ki se je takrat imenoval Big Band. Na koncertu v ljubljanskih Križankah sta sodelovala tudi naša jazzista, saksofonist Tadej Tomšič in kitarist Primož Grašič.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples.
Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.

Avtor: Sanja Rejc

Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 5. aprila v Berlinski filharmoniji izvedel Passacaglio in fugo Sophie-Carmen Eckhardt-Grammaté, Koncert za violino in orkester št. 2 v cis-molu, op. 129 Dmitrija Šostakoviča in Simfonijo št. 3 v F-duru, op. 90 Johannesa Brahmsa. V vlogi solistke je nastopila violinistka Isabelle Faust, dirigiral je Cristian Măcelaru.

Avtor: Polona Kovačič

Nesprejemljivo je, da morajo uporabniki uradnih jezikov Evropske unije čakati od štiri do osem let, preden bo nova tehnologija na voljo v njihovem maternem jeziku, opozarjajo pri Evropskem združenju nacionalnih ustanov za jezik EFNIL. Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu je zato poslalo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da naraščajoča prevlada nekaterih večjih jezikov v digitalnih storitvah ogroža jezikovno raznolikost in spodkopava zavezanost Evropske unije večjezičnosti. O izzivih in rešitvah na tem področju v pogovoru s Kozmo Ahačičem, članom izvršnega odbora EFNILA.

Avtor: Aleksander Čobec

Prehod iz baroka prek galantnega sloga v glasbeni klasicizem, neapeljska šola in veliki premiki v razvoju opere: za naštetim se skriva ime Alessandro Scarlatti. Njegovo ime največkrat srečamo v povezavi z odrskimi deli, opero in oratorijem pa kantatami, tudi s komornimi, orgelskimi in čembalskimi deli, redko z mašami in moteti – kakšni pa so njegovi madrigali?
Na vprašanje poskušamo odgovoriti skupaj s priznanim ansamblom za staro glasbo Concerto Italiano pod vodstvom Rinalda Alessandrinija.

Avtor: Brigita Rovšek

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici.

Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike.

Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar.

Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Avtor: Alen Jelen

Leta 1985 je svet prvič spoznal Martyja McFlya in njegovega ekscentričnega znanstvenega prijatelja, doktorja Emmetta Browna, v znanstvenofantastični pustolovščini Nazaj v prihodnost. Film je hitro postal kultna klasika in zaznamoval generacije gledalcev s svojo mešanico komedije, akcije, pop kulture in srčnosti. Skoraj štiri desetletja pozneje je zgodba o potovanju skozi čas dobila novo življenje – tokrat na odrskih deskah v obliki muzikala. Nazaj v prihodnost. Muzikal ohranja temeljno strukturo izvirne zgodbe, a jo prenaša v svet glasbe, koreografije in gledališke čarovnije.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

John Ashbery (1927–2017) je objavil več kot trideset pesniških zbirk in danes velja za enega najpomembnejših ameriških pesnikov druge polovice 20. stoletja. Njegova poezija je bila označena za filozofsko in refleksivno, pa tudi za hermetično, saj je odmaknjena od tradicionalnega dojemanja poezije. Ashbery je nekje omenil, da ga v poeziji zanima "izkustvo izkustva". Zato je pri njem v ospredju refleksiven proces, ob pomoči katerega zunanja stvarnost vstopa v pesnikovo imaginacijo in se v njej nalaga. Ni torej nikakršne razlike med izkustvom in zapisom tega izkustva, temveč gre za pesem, ki se pojavlja sočasno z izkustvom, kar je bistvo Ashberyjevega pesniškega ustvarjanja.

Avtor oddaje Uroš Zupan,
prevajalec Aleš Debeljak,
interpreta Boris Ostan in Aleš Valič,
režiser Gregor Tozon,
glasbeni opremljevalec Peter Čare,
tonski mojster Jure Culiberg,
urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar,
leto nastanka 1996.

Avtor: Ars

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Avtor: Ars

Minoli Salgado je šrilanška pisateljica, pesnica in literarna raziskovalka, ki živi v Veliki Britaniji. Njeno raziskovalno in pisateljsko delo povezuje posvečanje vprašanjem travme in pričevanj prič oziroma preživelih, zgodovinskega spomina in izpisovanja utišanih delov preteklosti. Leta 2012 je zastopala Šrilanko na festivalu Pesniški Parnas, ki je spremljal olimpijske igre v Londonu. Njen prvi roman, Malo prahu na očeh (2012), je v slovenščini izšel v prevodu Ane Jasmine Oseban pri založbi KUD Police Dubove. Zgodba Sprotne novice je iz zbirke kratke proze Zlomljena čeljust (2019), v kateri se avtorica ukvarja z iskanjem glasu za vse, kar je v okoliščinah državljanske vojne in po njej zamolčano, potlačeno ali uradno prepovedano ali "izginjeno".

Prevod Katja Zakrajšek,
interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstria zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednica oddaje Petra Meterc.
Produkcija 2025.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin