Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu Sonata v e-molu, Kk. 81 Domenica Scarlattija, Koncert v G-duru št. 1 Unica Wilhelma van Wassenaerja, Sonata v Es-duru Johanna Christiana Bacha in Simfonija št. 97 v C-duru Josepha Haydna.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Predvajamo tristavčno skladbo Green places/Zeleni kraji ameriškega flavtista in skladatelja Garyja Schockerja in 10 angleških narodnih pesmi v priredbah za oboo in kitaro Johna Williama Duarteja.

Avtor: Mihael Kozjek

Ameriški pesnik Kenneth Koch skupaj z Johnom Ashberyjem in Frankom O'Haro velja za najpomembnejšega predstavnika povojne "newyorške" pesniške šole. Njegova poezija je vsebinsko bogata in napisana v duhovitem in večplastnem jeziku. Pesem Tebi v prevodu Toneta Škrjanca interpretira dramski igralec Branko Jordan.

Avtor: Ars

Na sporedu Nokturno št. 1 za violino in harfo, op. 69 Charlesa Nicholasa Bochse in Jeana-Luisa Duporta, simfonična pesnitev Wallensteinov tabor Bedřicha Smetane, Tri ruske pesmi Mihaila Glinke v priredbah Eduarda Hermanna, Botticellijev triptih za orkester Ottorinija Respighija, Introdukcija in allegro za harfo, flavto, klarinet in godala Mauricea Ravela, Simfonija št. 2 v D-duru, op. 11 Norberta Burgmüllerja, ki jo je dokončal Robert Schumann, in Hvalnica Apolonu Arthurja Blissa.

Avtor: Mihael Kozjek

Ljubezenska pisma nemških skladateljev je tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno, ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir, in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore.
V prvi oddaji predvajamo glasbo Alberta Lortzinga Maxa Regerja.

Avtor: Polona Gantar

Oddajo smo namenili Sepetovi jazzovski zasedbi. Mojmir Sepe je kot ustvarjalec in poustvarjalec slovenskemu jazzu in kasneje šansonu in popevki vtisnil svoj neizbrisen pečat. Z izjemnim darom in občutkom za oblikovanje spevnih melodij in bogatih harmonij v prefinjenem sozvočju z besedilom je ustvaril večno zelene bisere slovenske glasbene ustvarjalnosti. Mojmir Sepe je konec petdesetih let sestavil malo jazzovsko zasedbo – imenovala se je preprosto Jazz ansambel Sepe. Člani zasedbe so bili solisti in aranžerji skladb trobentač in pianist Mojmir Sepe, klarinetist in alt saksofonist Ati Soss, pianist in vibrafonist Jure Robežnik na vibrafonu ter člana ritem sekcije: kontrabasist Pavel Oman in bobnar Franc Jagodic. Niso igrali dixielanda, ampak so se zgledovali pri sodobneje zasnovani glasbi angleškega pianista Georgea Shearinga.

Avtor: Marko Kumer

Znotraj kraja se lahko seli posameznik ali v novo stanovanje družina, kaj pa se zgodi ob preselitvi za »boljšim kruhom«, rečeno s frazo!? Skupina raziskovalcev je pri Založbi ZRC SAZU pred kratkim objavila zbornik o »Selitvah Slovencev v socializmu«, torej od konca vojne pa do zamenjave države. Gre za nadaljevanje leta 2020 objavljene monografije – zbornika »Doba velikih migracij na Slovenskem«. Seveda pa ne gre le za selitve etničnih prebivalcev, ki se prepoznavajo kot Slovenci. Na ozemlju sedanje republike je skozi stoletja živelo kar nekaj drugih, prvotno neslovensko govorečih ljudi. V obdobju druge Jugoslavije se je na primer zahodna meja dokončno oblikovala šele z Osimskimi sporazumi med SFRJ in Italijo leta 1975. Več na temo bosta povedali raziskovalki migracij z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof. dr. Marina Lukšič Hacin, tudi urednica knjige, in izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik.

Avtor: Goran Tenze

Tolkalko Barbaro Kresnik bomo poslušali v izvajanju skladb Nane Forte, Igorja Krivokapića in Nine Šenk.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo priznani slovenski tolkalki Barbari Kresnik kot navdušeni izvajalki sodobne slovenske glasbe za tolkala. Na Akademiji za glasbo je leta 1995 diplomirala kot prva tolkalka z diplomo ljubljanske glasbene akademije. Podiplomski študij je nadaljevala na Narodnem regionalnem glasbenem konservatoriju v Versaillesu, ki ga je končala leta 1996 in prejela ‘zlato medaljo‘ in nagrado za najboljšo interpretacijo. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 2003 dosegla naziv profesorica tolkal. Od leta 1992 je članica simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte v izvedbi Barbare Kresnik in njenih glasbenih sodelavcev skladbe A kot Anakonda Nane Forte, Toccato, drugi stavek Suite Barboletta Igorja Krivokapiča in zadnji del skladbe Quadrum za štiri tolkalce in orkester Nine Šenk. Poslušajte tudi pogovor z glasbenico o sodobnih slovenskih delih za tolkala in o delu tolkalne skupine.

Avtor: Tjaša Krajnc

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Avtor: Ars

V zadnji iz niza treh oddaj, v katerem predstavljamo posnetke celotnega rednega dela koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki je bil izveden 19. oktobra leta 2024 v Gallusovi dvorani, zvenijo Williamsove mogočne Olimpijske fanfare za igre v Los Angelesu v Orwellovem letu, ob njih pa še več krajših sladkorčkov. Po vrsti: Piazzolov tango Yo soy Maria s solistko Nuško Drašček, skladba Glenna Millerja In the Mood, izvajana, kakor v izvirniku, z ženskim vokalnim triem – v našem primeru s Karin Zemljič, Sandro Feketijo in Julijo Lubej, pa Morriconejeva Gabrijelova oboa s Katjo Rihter na oboi, strastna Granada z Gregorjem Ravnikom, Webrova Prijatelja za vedno z duetom Nuške Drašček in Gregorja Ravnika, na koncu pa na veliko presenečenje še sam največji ponos ruske glasbe ‒ Uvertura 1812 Čajkovskega, skupaj z možnarji za sam konec koncerta.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Izpostavljamo premiero v Slovenskem mladinskem gledališču, ki so jo v petek pripravili ob letošnji stoti obletnici rojstva Mikija Mustra. Po eni izmed zgodb njegove najbolj znamenite serije stripov so uprizorili predstavo z naslovom Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika: Trije mušketirji. V Plečnikovi hiši v Ljubljani so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli razstavo z naslovom Rezbarski mojster Maks Bergant in Plečnik: Čar lesa. Razstava se osredotoča na desetletje sodelovanja dveh mojstrov v obdobju od leta 1947 do Plečnikove smrti leta 1957.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Z drugimi Dnevi sodobne glasbe, ki so na Akademiji za glasbo potekali leta 2024, so snovalci programa želeli pokazati, da akademija ni glasbeni muzej, ampak da je kreativna, barvita ter polna želje po dokazovanju. Kot je umetniški vodja festivala Luka Juhart zapisal v uvodu festivalske knjižice, so tako prednost pri izbiri koncertnih programov dali kakovostnim, primerno zahtevnim, vsebinsko tehtnim in različnim skladbam.

CLAUDE DEBUSSY: OBREDNI IN POSVETNI PLES ZA HARFO IN GODALNI ORKESTER
JURAJ MARKO ŽEROVNIK: STRUM ZA HARFO IN KOMORNI GODALNI ORKESTER
DANIJEL DANE ŠKERL: SERENADA ZA GODALA
VITO ŽURAJ: DÉSIR – ÉCLATÉ ZA HARFO, TOLKALA IN GODALA

Na osmem koncertu so nastopili Komorni godalni orkester Akademije za glasbo (umetniško vodstvo Janez Podlesek), tolkalec Luka Jahn, harfistka Marion Ravot ter Juraj Marko Žerovnik in Vito Žuraj kot dirigenta pri izvedbah svojih del.

Avtor: Vesna Volk

Brane Senegačnik: Prosojnosti,
Aleš Učakar: Naposled,
Ivo Svetina: Mal di mare,
Emil Filipčič: Premiera.

Recenzije so napisali Tonja Jelen, Andrej Lutman, Tina Jurkovič in Ana Geršak

Avtor: Vlado Motnikar

Simfonična glasba Lucijana Marije Škerjanca, Emila Adamiča, Uroša Lajovca in Demetrija Žebreta.

- Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, igrata fagotist Zoran Mitev in Orkester Slovenske filharmonije, dirigira Loris Voltolini.
- Tri skladbe za veliki godalni orkester Emila Adamiča, igra Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigira Samo Hubad.
- Adagio Antona Lajovca, igra Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigira Uroš Lajovic.
- Prebujenje Demetrija Žebreta, igra Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigira Uroš Lajovic.

Avtor: Marko Šetinc

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Avtor: Alen Jelen

V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali posnetke ljudskih pesmi, kot so jih zapeli pevci in predvsem pevke s Pokleka nad Blanco, kjer se je radijska ekipa ustavila leta 1981.

Avtor: Tomaž Rauch

Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 10. decembra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil rojaka dirigenta Davida Afkhama in enega najbolj iskanih violinistov in najvznemirljivejših glasbenikov v klasičnem svetu – violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu sta bila 2. Violinski koncert Béle Bartóka in Simfonija št. 4 Franza Schmidta.

Avtor: Polona Kovačič

Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije.
Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije.

Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle,
Režiser: Alen Jelen
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Bralec – Ivan Lotrič
Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora
Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta
Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), romana Punčica, (Litera, 2022) ter Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado.

V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala.


Interpretka Gaja Filač
režiser Klemen Markovčič
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina
mojstrica zvoka Sonja Strehar
urednica oddaje Petra Meterc.
Produkcija 2025.

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Avtor: Ars

Poslušamo glasbo tunizijskega skladatelja, solista na oudu in vokalista Dhaferja Youssefa.

Avtor: Marko Kumer