Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 7.11.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Orfične himne so zbirka sedeminosemdesetih slavilnih pesmi, v katerih se literarni subjekt kot priprošnjik obrača na starogrške bogove pa tudi na poosebljene naravne pojave in naravo samo, da bi njemu in drugim, posvečenim v orfizem, religiozno in literarno tradicijo, prinesli srečo in blaginjo. Njihov začetnik naj bi bil mitski pesnik Orfej. Bogovom se poskuša prikupiti z dolgimi seznami epitetov in opisom njihovih božanskih moči. Danes velja, da je zbirka himn nastala v Mali Aziji v prvih štirih stoletjih našega štetja, čeprav nekateri raziskovalci verjamejo, da so himne starejše. Himne še danes ritualno uporabljajo in berejo poganski izpovedovalci tako imenovanega helenizma, vere v bogove grškega panteona. Himno Afroditi je prevedla Lara Unuk. Interpretira dramski igralec Aleš Valič.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Violinist, basbaritonist, dirigent in skladatelj Michael William Balfe velja za enega najuspešnejših opernih ustvarjalcev viktorijanske dobe, imenovali so ga tudi "angleški Rossini". Kar tvornost zadeva, si je ta naziv vsekakor zaslužil, res pa je tudi, da njegova odrska dela niso prestala preizkusa časa in okusa – poznejšim rodovom so se zdele njegove opere plitke, njihove zgodbe precej nesmiselne, melodije pa dolgočasne. A njegov ugled je na eni točki vendarle ostal nedotaknjen: gre za balade, ki jih je komponiral tudi kot koncertne točke, balade, katerih genialnost je moral priznati celo skladateljev najbolj neusmiljeni kritik George Bernard Shaw.

Avtor: Renato Horvat

10:00
Poročila

V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si strani Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki ter poklone prednikom – skladateljem.

Avtor: Vesna Volk

11:00
Poročila

Poročamo o treh koncertih, ki so se zvrstili v Kopru v sklopu tamkajšnjega Festivala Kitarika, Slavnostnem koncertu ob 80-letnici Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine in novogoriškem koncertu klavirskega dua Bojan Gorišek Milko Lazar. Ob koncu bomo pred pregledom izstopajočih glasbenih dogodkov prihodnjih dni skočili še v Gradec, kjer so v tamkajšnji operni hiši uprizorili opero Tannhäuser Richarda Wagnerja.

Avtor: Mihael Kozjek

12:00
Poročila

1.Lucijan Marija Škerjanc: Romantični intermezzo za violino in klavir
Izv.: Violina: Tomaž Lorenz
Klavir: Alenka Šček Lorenz

2.Vladimir Lovec: Ekloga za klarinet in klavir
Izv.: Klarinet: Andrej Zupan
Klavir: Jan Sever

3.Alojz Ajdič: Koncert za klavir in orkester
Izv.: Klavir: Aci Bertoncelj
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.: Milivoj Šurbek

Avtor: Alma Kužel

13:00
Poročila

Življenje in delo zgodovinarja, geografa in sociologa Janeza Stergarja je tesno povezano s koroškimi Slovenci, njihovo zgodovino, sedanjostjo, delovanjem, ustvarjanjem, problemi in bitkami za pravice. Predvsem o njegovem delovanju v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, katerega dolgoletni predsednik je, govorimo v tokratnih Razgledih in razmislekih.

Avtor: Staša Grahek

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

14:00
Poročila

V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Izpostavljamo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. Priljubljeni balet Don Kihot Ludwiga Minkusa bo zaživel v koreografiji ukrajinskega baletnega prvaka in koreografa Denisa Matvienka. V dvorani Union v Mariboru bo v okviru Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor prvič gostovala Beethovnova filharmonija iz Badna v Avstriji. Med knjižnimi novostmi predstavljamo dramo Antifona ameriške avtorice Djune Barnes, ki jo je prevedel Miklavž Komelj. Termine četrtkove radijske igre na Arsu pa novembra posvečamo Ciklu radijskih iger Duše Počkaj, ki je kot poklon ob stoletnici rojstva te izjemne dramske igralke nastal v Uredništvu igranega programa.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Marija Terezija Kolman je 30. januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Izvedla je Recitativ in Scherzo, op. 6 Fritza Kreislerja kot solistka ter Sonato za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa ob klavirski spremljavi Sae Lee.
Svoje glasbeno izobraževanje je violinistka začela na Glasbeni šoli Laško-Radeče v razredu Lucije Kovačič in ga nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Celju v razredu Barbare Komadina. Sledil je vpis na ljubljansko akademijo, kjer pa je njen mentor Vasilij Meljnikov.

Avtor: Vesna Volk

Pesnica Miljana Cunta, ob Robertu Simonišku dobitnica Jenkove nagrade, se je z nagrajeno pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, s pogovorom v oddaji Izšlo je (premierno predvajanim 28. decembra 2023) pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Na šestem koncertu letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je nastopil Ansambel Ad Fontes, ki ga vodi violinistka Mojca Gal. Z gostoma iz Slovaške je izvajal glasbo slovaških ljudskih godcev in sonate 17. stoletja iz vzhodne Evrope.

Avtor: Domen Marinčič

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju s hoteno subjektivnim pristopom. Vsakega izmed njih vpeljejo fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretka: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Avtor: Alen Jelen

Vračamo se v Rezijo, dolino za Kaninom, ki ji je dr. Milko Matičetov leta 1976 posvetil oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi in v kateri je bila v glavni vlogi rezijanska različica pesmi o kralju Matjažu in Lenčici. Ta pesem je bila le osnova za izbor pesmi, ki se jim posvečamo, saj je dr. Milko Matičetov pesem predstavil v drobnih odlomkih. V zvočnih zapisih rezijanskih pesmi pa zato spoznavamo lepoto in enkratnost rezijanske besede in petja, kot sta se ohranila skozi čas.

Avtor: Tomaž Rauch

V zadnjih treh sezonah smo v glasbeni produkciji Radia Slovenija posneli vrsto izjemnih koncertov vrhunskih glasbenih umetnikov komorne glasbe, ki smo jih predstavili na Programu Ars.

V Komornem studiu poslušajte predstavitev izbranih posnetkov s koncertov komorne glasbe Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma iz sezone 2022/2023, ko sta 12. oktobra 2022 v Gallusovi dvorani nastopila mednarodno uveljavljena in izkušena nemška glasbenika: violončelist Julian Steckel in pianist Paul Rivinius. Na koncertu sta se v celoti posvetila izvajanju komornih del za violončelo in klavir iz francoske glasbene dediščine 19. in 20. stoletja: Clauda Debussyja, Francisa Poulenca, Nadie Boulanger in Césarja Francka v priredbi Julesa Delsarta za violončelo. V sezoni 2022/2023 sta 12. aprila 2023 v Gallusovi dvorani nastopila ugledna umetnika iz Madžarske: drugič je gostoval priznani madžarski violinist Barnabas Kelemen, takrat z mlajšim pianistom Mihalyem Bereczem. Predstavila sta pester izbor sonat za violino in klavir od druge polovice 18. do 1. polovice 20. stoletja: Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mauricea Ravela, Franza Schuberta in Bele Bartoka. Iz sezone 2023/2024 poslušajmo izbor posnetkov s 1. koncerta komornega cikla Srebrni abonma, ki ga pripravlja program resne glasbe, opere in baleta Cankarjevega doma v Ljubljani pod umetniškim vodstvom mag. Aleša Drenika. V pestro sestavljenem, inventivnem in sveže izvedenem sporedu komorne glasbe za harfo in godalni kvartet, ki je zvenel v Gallusovi dvorani, so nastopili vrhunski mlajši francoski harfist Emmanuel Ceysson in člani vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini, ki uspešno muzicira in nastopa že več kot 40 let. Izvedli so dela: Andréja Capleta, Clauda Debussyja, Paula Hindemitha, Mariusa Constanta, Henriette Renié, Gabriela Fauréja in Marcela Tournierja ter transkripcije krajših skladb, ki so jih podpisali baročni skladatelj Louis-Claude Daquin, Franz Liszt in Mihail Glinka.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100. obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in v režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Rodovom je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Součkom kot Georgeem v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf? iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto dni pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa zajemajo radijske igre za otroke, to kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, je morda treba spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklice Delfine in lisice Zvitorepke po zgodbi Kristine Brenkove in v režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam le prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočni pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, tako pa tudi njen nezanemarljivi šansonjerski opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznolike igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju.
Osrednja osebnost komedije Madame Sans Gene po predlogi francoskega dramatika Victoriena Sardouja, znanega predvsem kot obrtno spretnega pisca z nemalo duhovitimi domislicami, je perica Catherine Hübscher iz 18. stoletja, v upodobitvi Duše Počkaj, ki po revoluciji postane vojvodinja Danziška. Sicer pa revolucionarji po uspeli francoski revoluciji pozabijo na svoje korenine in se začnejo vesti kot prejšnji tirani, le Madame Sans Gene ne.

Prevajalec: Miran Jarc
Avtor radijske priredbe: Peter Zobec
Režiserka: Rosanda Sajko
Tonski mojster: Mladen Fortič
Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič

Katarina – Duša Počkaj
Napoleon – Stane Sever
Lefebvre – Polde Bibič
Fouché – Jurij Souček
Grof Neipperg – Janez Albreht
Kraljica Karolina – Slavka Glavina

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1963

Avtor: Klemen Markovčič

Mineva 350 let od smrti največjega angleškega pesnika 17. stoletja, Johna Miltona, ki velja tudi za enega izmed najbolj učenih literatov vseh časov. Izhajal je iz premožne družine, ki mu je omogočila, da se je po študiju na Cambridgeu, ki ga je končal z magisterijem, lotil šestletnega zasebnega študija. Odpotoval je v Italijo, kjer se je seznanil z vodilnimi razumniki tistega časa, tudi z Galileom. Po letu in pol se je na predvečer državljanske vojne vrnil v Anglijo in bil po usmrtitvi Karla I. zaradi svobodomiselnih idej imenovan za tajnika Državnega sveta. Po porazu republike in s prihodom Karla II. se je moral umakniti iz javnosti. Umrl je osamljen leta 1674. Miltonovo življenjsko delo Izgubljeni raj je izšlo leta 1667, bilo potem še nekajkrat ponatisnjeno, druga, popravljena izdaja, po kateri je narejen tudi slovenski prevod Marjana Strojana, pa je bila natisnjena v letu pesnikove smrti. V izbranem odlomku avtor opisuje srečanje med Satanom ter silami Kaosa in Noči.

Prevajalec: Marjan Strojan;
režiserka: Irena Glonar;
interpret: Boris Juh;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Jure Culiberg;
urednica ponovitve: Tina Kozin;
produkcija 2001.

Avtor: Ars

V oddaji Glasba 20. stoletja spoznavamo bogastvo glasbenih tokovov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 07.11.2024 16:05:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt