Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 1.11.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Prvi november je sinonim za dan spomina na mrtve in kot tak vsekakor pomemben praznik, dela prost dan, vendar pa ni to vse, kar ta dan predstavlja. Danes je recimo tudi svetovni dan veganstva, kar bomo obeležili po Drugi jutranji kroniki, ter seveda osebni praznik mnogih. V prvem delu Glasbene jutranjice tako ostajamo pri ustaljeni petkovi formi, po kateri prvo uro posvetimo obeležitvi jubilejev velikih imen glasbene zgodovine.

LUDWIG VAN BEETHOVEN: RONDO A CAPRICCIO ZA KLAVIR V G-DURU, OP. 129, BES NAD IZGUBLJENIM NOVČIČEM
Klavir: ALFRED REISENAUER

ROGER QUILTER / ANONIMNI - BEN JONSON - THOMAS CAMPION: SEDEM PESMI ELIZABETANSKE DOBE, OP.12
1. WEEP YOU NO MORE
2. MY LIFE'S DELIGHT
3. DAMASK ROSES
4. THE FAITHLESS SHEPHERDESS
5. BROWN IS MY LOVE
6. BY A FOUNTAINSIDE
7. FAIR HOUSE OF JOY
Bariton: THOMAS ALLEN, Klavir: GEOFFREY PARSONS

WOLFGANG AMADEUS MOZART: SERENADA ŠT. 13 V G-DURU (MALA NOČNA GLASBA), K. 525
1. ALLEGRO
2. ROMANZE - ANDANTE
3. MENUETTO - ALLEGRETTO
4. RONDO - ALLEGRO
Orkester: BAMBERŠKI SIMFONIKI, Dirigent: EUGEN JOCHUM

BRUNO BJELINSKI: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR
1. LARGO - ALLEGRO
2. ANDANTE
3. ALLEGRO VIVACE
Klarinet: MIHAEL GUNZEK, Klavir: MARIJAN LIPOVŠEK

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Prvi november je Svetovni dan veganstva. Na ta dan vegani opozarjajo na prednosti veganskega načina prehranjevanja za živali, ljudi in okolje. En najbolj slavnih veganov in zagovornikov pravic živali je ameriški igralec Joaquin Phoenix.

HILDUR GUĐNADÓTTIR: Glasba iz filma Joker (izbor)
ORKESTER THE HOOLYWOOD STUDIO SYMPHONY

LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 4 V C-DURU, OP. 102, ŠT. 1
Violončelo: MIKLÓS PERÉNYI, Klavir: DEZSŐ RÁNKI

Avtor: Vesna Volk

Pesnica in igralka Mila Kačič (1912–2000) je znana po številnih pesmih, pa čeprav njen pesniški opus ni obsežen. Njene pesmi so krhke, izpisane z jasno in pretresljivo toplino. Na dan mrtvih objavljamo njeno pesem Misel o smrti, ki jo interpretira dramska igralka Gaja Filač.

Avtor: Ars

JEAN SIBELIUS: VALSE TRISTE OP. 44, ŠT. 1
RADIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER Z DUNAJA, Dirigent: LEOPOLD HAGER

PRIMOŽ RAMOVŠ: SONATINA ZA ROG IN KLAVIR
Rog: BOŠTJAN LIPOVŠEK, Klavir: KLEMEN GOLNER

RICHARD STRAUSS: METAMORFOZE, ŠTUDIJA ZA 23 SOLO GODAL
BERLINSKI FILHARMONIKI, Dirigent: HERBERT VON KARAJAN

SERGEJ RAHMANINOV / VLADIMIR KRYUKOV: ELEGIJA, OP. 3, ŠT. 1
TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir -PRIMOŽ LORENZ

ERNEST BLOCH: VISIONS ET PROPHÉTIES ZA KLAVIR
Klavir: DESMOND WRIGHT

LUDWIG VAN BEETHOVEN: SIMFONIJA ŠT. 7 V A-DURU, OP. 92
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: ANTON NANUT

JÓN THÓRARINSSON: SONATA ZA VIOLO IN KLAVIR
Viola: SVAVA BERNHARDSDOTTIR, Klavir: ANNA GUDNY GUDMUNDSTOTTIR

CAMILLE SAINT SAËNS: MRTVAŠKI PLES, SIMFONIČNA POEMA, OP.40
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: DAVID DE VILLIERS

Avtor: Vesna Volk

Iz Idrije neposredno prenašamo sveto mašo na praznik Vseh svetih. Mašuje župnik Marko Rijavec. Pri maši sodelujeta organist Luka Trošt in cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Elizabete Lampe.

Avtor: Radio Ognjišče

Po vztrajni širitvi Evropske unije, ko je za nekaj let štela celo 28 članic, se je stara celina upehala. Širitvena utrujenost v čakalnici pušča Zahodni Balkan že tako dolgo, da sta v državah te regije v veliki meri zamrla iskrena želja in upanje na polnopravno članstvo. Ob več letih čakanja od prošnje za članstvo do statusa kandidatke pa nastaja vtis, da nameravana širitev na vzhod, na Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo za Balkan pomeni prehitevanje po desni. Tokrat o prednostih, zadržkih in izzivih širitve v času odločitve, ali bo resor širitve v Evropski komisiji pripadel slovenski kandidatki.

Avtor: Luka Robida

Misso brevis v D - duru, op. 63 je Benjamin Britten napisal leta 1959 za deški zbor in orgle. Navdušili so ga nenavadno čisti in močni glasovi deškega zbora Westminsterske katedrale, kajti bil je navajen na mehkejši zvok, značilen za anglikansko zborovsko tradicijo. Vokalni del dopolnjuje zanimivo izpostavljena, skorajda solistično napisana orgelska spremljava. Delo je posnel Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Matevža Fabijana in ob orgelski spremljavi Boruta Lesjaka. Zbor je leta 1998 posnel tudi Messe brève – Kratko mašo Léa Delibesa. Francoski skladatelj, ki je danes najbolj poznan po svoji operni in baletni glasbi, je kratko mašo zasnoval v petih stavkih: Kyrie, Gloria, Sanctus, obhajilni spev O salutaris hostia in Agnus Dei.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Primož Trdan

13:00
Poročila

V uri, ki jo vsak petek namenimo glasbi slovenskih skladateljev, bomo tokrat prisluhnili delom Dušana Bavdka in Igorja Štuheca, v katera sta skladatelja vpletla klasicistični duh.

Avtor: Primož Trdan

14:00
Poročila

V nedeljo se je s slavnostno podelitvijo vesen končal 27. Festival slovenskega filma. Veliki zmagovalec je film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc, ki se je po uspešni turneji od Tribece do Sarajeva in redni kinodistribuciji v Art kino mreži ustavil še v Portorožu. Tam je dobil kar sedem vesen: za celovečerni film, scenarij, glavno žensko vlogo, glavno moško vlogo, žensko stransko vlogo, izvirno glasbo ter scenografijo. Med drugimi pa so slavili tudi filmi Niti besede, Cent'anni in Igrišča ne damo!.

Avtor: Tina Poglajen in Žiga Bratoš

Tokrat se v oddaji Filmska glasba podajamo skozi britansko-ameriško komedijo Emma iz leta 1996. Ta temelji na istoimenskem romanu priznane pisateljice Jane Austen, ki je delo izdala leta 1815. Pod scenarij in režijo tega filma se je podpisal Douglas McGrath, v glavni vlogi Emme pa je nastopila simpatična Gwyneth Paltrow.
Zgodba pisateljice Jane Austen je v kombinaciji z izjemno glasbo skladateljice filmske glasbe Rachel Portman pričarala izjemno razpoloženje. Portmanova je namreč za glasbo k celovečernemu filmu Emma iz leta 1996 prejela oskarja. Njene muhaste, a romantične melodije, 'puhasti' aranžmaji za godala, solistični deli na pihalih – vse se zdi, kot da se premika preprosto, čeprav je glasba stkana premišljeno

Avtor: Alma Kužel

Eden prvih jazzistov, kornetist Charles Joseph Bolden, z nadimkom Buddy, je bil, rojen leta 1877 v New Orleansu. Njegova kariera se je pri rosnih 30-ih zaključila, ko so ga zaprli v umobolnico, z diagnozo shizofrenija.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

»Strah pred smrtjo že v vsej zgodovini človeštva predstavlja nekakšno pogonsko gorivo za iskanje poti, ki bi vodile do nesmrtnosti. Budizem je razvil posebne strategije soočanja s smrtnostjo in njenim sprejemanjem, kar naposled vodi do izničenja smrti same.« Takole v zborniku V iskanju Buddhe: sprehodi po krajinah budistične filozofije, ki je letos izšel pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani, piše filozofinja dr. Nina Petek, predavateljica azijskih filozofij, religij in kultur na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. A kakšne natanko so te strategije? In kaj naj bi pravzaprav pomenila ta zagonetna, skoraj nemogoča misel, da v kontekstu budistične misli navsezadnje pridemo do izničenja smrti same? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v teh Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Petek.

Avtor: Goran Dekleva

Ansambel Gerhard, ki ga sestavljajo člani: violinista Judit Bardolet Vilaró in Lluis Castán Cochs, violist Miguel Jordá Saún in violončelist Jesús Miralles Roger, so na koncertu, ki je bil 6. junija lani v prostorih Fundacije Juana Marcha v Madridu, izvedli dva kvarteta španskega skladatelja, violinista in pedagoga Conrada del Campa. Prav ta koncert je bil premierna predstavitev posnetkov del Campovih godalnih kvartetov št. 6 in 7. Avtorja štejemo za enega najbolj izvirnih, a najmanj znanih španskih skladateljev prve polovice 20. stoletja. Zasedba Gerhrad si je zadala, da bo v svoj Proyecto Conrado – Project Conrado vključila dela prvega celotnega cikla njegovih trinajstih godalnih kvartetov. Projekt tako vključuje: izvedbo popolne izdaje partitur, ki večinoma niso bile nikoli objavljene, ter objavljanje posnetkov kvartetov v različnih formatih. Cilj te ambiciozne pobude je popraviti velik del nezaslužene zapostavljenosti, v katero so ta dela pravzaprav padla.

Avtor: Alma Kužel

12. oktobra je minilo deset let od smrti, 30. julija letos pa osemdeset let od rojstva v Mežici rojenega slikarja, grafika, tudi profesorja na ljubljanski ALUO Lojzeta Logarja. Pozornost likovne javnosti je vzbudil konec 60. in v začetku 70. let prejšnjega stoletja z deli, ki so se spogledovala s popartom in jih likovna kritika uvršča v slovensko različico poparta, poimenovano nova figuralika. Pozneje je prehodil še druge ustvarjalne faze. Približal se je konceptualizmu, nato radikalnemu ekspresionizmu, v osemdesetih je sledilo obdobje minimalizma črnih slik, ki jih je pozneje nasledila bogato koloristična serija slik in grafik Davidovi vrtovi, za katero je Logar prejel tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1987. V devetdesetih se je nato premaknil v monokromne, geometrijsko zasnovane kompozicije v seriji Intermezzozoik, ob koncu življenja pa prešel k drobnim risbam, velikim le od 10 do 20 centimetrov, ki jih je z barvnimi svinčniki risal po črnem papirju. Poimenoval jih je Angeli.
V letih 2020 in 2021 so se štiri ustanove – Koroška galerija likovnih umetnosti, Galerija Murska Sobota, Obalne galerije Piran in Galerija ZDSLU – povezale in vsaka je pripravila razstavo in v ospredje postavila izbrano kronološko poglavje Logarjevega opusa, ki je s tem doživel res celotno predstavitev. V oddaji Likovni odmevi pa vam ob priložnosti obletnice tokrat prinašamo misli samega Lojzeta Logarja. Maja Žel Nolda je krajši pogovor z njim posnela leta 1996, ko je Logar svoja dela, ustvarjena od leta 1967 do leta 1996, predstavljal v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani.

Avtor: Ars

18:55
Poigra

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko različnih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:21
Poigra

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Ars

Večeri so namenjeni neposrednim prenosom in komentiranim posnetkom orkestra Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra SNG Maribor ter mednarodno priznanih gostujočih orkestrov.

Avtor: Ars

22:00
Poročila

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Brahmsove glasbe.
Na avgustovskem posnetku iz cerkve sv. Mihaela v Hamburgu zvenijo Pesem usode, Rapsodija za alt in žalostinka Nänie v izvedbi Flensburškega Bachovega zbora, Hamburškega simfoničnega zbora, Baročnega orkestra Elbipolis, solistov in dirigenta Matthiasa Janza.

Avtor: Brigita Rovšek

Na dan spomina na mrtve poslušamo besedilo bosanske avtorice Magdalene Blažević iz knjige z naslovom V poznem poletju; izšla je pri založbi Pivec, prevedla jo je Đurđa Strsoglavec. Avtorica je dvainštiridesetletna lingvistka iz Žepč, kratke zgodbe pa objavlja že dlje časa v literarnih revijah in na spletnih portalih, prejela je več nagrad. Zbirka z naslovom Svetkovina je izšla leta 2020. Knjigo V poznem poletju posveča prebivalcem vasi Kiseljak v spomin na 16. avgust 1993. Takrat se je začel vojni zločin nad prebivalci. Pripadniki bošnjaško-muslimanske vojske so v Kiseljaku ubili 15 civilistov, med njimi tudi otroke. V besedilu, ki ga bomo poslušali, mrtva deklica pripoveduje, kaj se dogaja ljudem, ki so jo izgubili.

Igralka Darja Reichman,
prevajalka Đurđa Strsoglavec,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Najbolj poznana jazzovska organistka srednje generacije na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči je Barbara Dennerlein. Na praznični petek bomo v oddaji Jazz ars predstavili njeno solistično glasbeno ustvarjanje na orglah Hammond in na cerkvenih orglah.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 01.11.2024 13:00:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt