Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Ob današnjem dnevu reformacije posvetili glasbeni zapuščini, ki je nastala v tem času na slovenskih tleh.

Avtor: Anuša Volovšek

Filozof, pesnik in prevajalec Gorazd Kocijančič (1964), širše znan po prevodih zbranih Platonovih del, je objavil pet pesniških zbirk. Leta 2012 je izšla njegova zbirka Primož Trubar zapušča Ljubljano. V njej Kocijančič, ki v uvodu k zbirki pove, da se je Trubar poetsko naselil v njem, skozi glas osrednjega slovenskega reformatorja razgrne različne teme, tako cerkvene in religiozne kot tudi bolj posvetne. Na dan reformacije objavljamo Kocijančičevo prvo pesem iz cikla Svoboda, v kateri upesnjuje Trubarjevo premišljevanje o sebi in svobodi. Interpretira jo Željko Hrs.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Verdijev STIFFELIO se bolj kot z nezvestobo ukvarja predvsem z odkritjem greha ter z izdelanimi intelektualnimi, moralnimi in družbenimi posledicami tega dejanja. Skladatelja so v prvi vrsti vznemirile tri glavne osebe, torej Lina, njen oče Stankar ter naslovni junak.
V italijanski operi tistega časa nezvestoba seveda ni bila neznana tema, je pa Lina prva nezvesta Verdijeva junakinja – druge namreč o nezvestobi samo premišljujejo, nikoli pa je ne zagrešijo.

Avtor: Renato Horvat

Križevcev neposredno prenašamo slovesno evangeličansko bogoslužje ob Dnevu Reformacije. Vodi ga evangeličanski duhovnik mag. Mitja Andrejek. Slavnostni nagovor ima inšpektor Evangeličanske skupnosti Slavko Ozvatič. Na orgle igra Borut Andrejek.

Avtor: TV

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Avtor: Ars

Na sporedu:
1.Blaž Arnič: Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46
Izv.: Klariner: Alojz Zupan
Klavir: Pavel Šivic

2.Albin Weingerl: Tri skladbe za klarinet in klavir
Izv.: Klarinet: Igor Karlin
Klavir: Aci Bertoncelj

3. Ljubo Rančigaj: Preludij in rodno za klarinet in klavir
Izv.: Duo Claripiano:
Klarinet: Dušan Sodja
Klavir: Tatjana Kaučič

4.Zlatan Vauda: Sonata brevis za klarinet in klavir
Izv.: Klarinet: Ernest Ačkun
Klavir: Zorica Dimitrijević Stošić

Avtor: Alma Kužel

Janko Rožič je arhitekt, urbanist, predavatelj in esejist. Je pobudnik in arhitekt večkrat nagrajenega in svetovno znanega Hostla Celica. Skupaj s sodelavci je za različne projekte dobil več slovenskih in mednarodnih nagrad. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na prostorskih principih, semiotičnih vzorcih in jezikovnih uvidih, lastno ustvarjalnost povezuje z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi spoznanji ter z najstarejšo modrostjo umeščanja v prostor in rabe jezika. Zaveda se, da bistvo prostora zares odpira šele prostost, podobno kot izvirno misel v svetu podpira le smisel.
Objavil je več esejev o Kocbeku, Pahorju, Starčeviću, Svetini, Hamvasu, Premku, Ravnikarju idr. Razmišljanje Pesem Krasa in »poiesis« Zemlje je pripravil za simpozij ob 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka. Organizirala ga je Neža Zajc v okviru ZRC SAZU 15. oktobra 2024.

Avtor: Ars

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

V prazničnem tednu ob vseh svetih se z glasbo spominjamo nekaterih pianistov, ki so bili že za življenja deležni manjše pozornosti, po smrti pa ostali v zavesti le redkih ljubiteljev. Prižgali bomo svečko spominu na Hansa Richter-Haaserja, Rudolfa Firkušnega, Paula Jacobsa in Sergia Fiorentina.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Klarinetistka Kika Szomi Kralj je s pianistom Stanislavom Krutilovom 30. januarja v Rdeči dvorani Ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske izvedla Sonatino za klarinet in klavir Uroša Kreka, Sonatino za klarinet in klavir, op. 100 Dariusa Milhauda in Reverie et scherzo za klarinet in klavir Julesa Semler-Colleryja.
Klarinetistka je pzaela svojo glasbeno pot pri petih letih v Glasbeni šoli Domžale. Z devetimi leti je začela obiskovati pouk klarineta pri profesorju Karlu Leskovcu, nato pa izobraževanje nadaljevala pri Dimitriju Ledererju. Je prejemnica več prvih nagrad na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, v letih 2018, 2019 in 2020 pa se je predstavila kot solistka s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije kot udeleženka izobraževanja Emars Master. Po končani osnovni šoli je nadaljevala študij na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je v času koncerta obiskovala 3. letnik v razredu profesorja Jožeta Kotarja.

Avtor: Vesna Volk

Vsaka generacija literarnih zgodovinarjev in zgodovinark (jezikoslovcev in jezikoslovk itd.) stoji pred težko nalogo: vsaj za svoj čas ohraniti žive kanonske avtorje in avtorice. Sedanji generaciji je uspelo spodbuditi večje zanimanje za reformatorsko dejavnost, ustvarjalnost in književnost. Simbolni dolg je že opazno poravnala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (s prvo knjigo), to pa je uspelo tudi dr. Kozmi Ahačiču, avtorju monografije Stati inu obstati : prvih petdeset slovenskih knjig. Monografija je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2021 v bibliofilski izdaji, zdaj pa je med nami končno še v cenovno prijaznejši podobi. Več o monografiji in protestantskih avtorjih in njihovem delu v Izšlo je pove njen avtor dr. Kozma Ahačič. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Marcel Proust je bil izredno muzikalen pisatelj. Bil je zelo dovzeten za lepoto, zavestno se je potopil vanjo in o njej pisal z edinstveno liričnostjo. Peti koncert letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je kot recital samospevov poskusil ustvariti približno podobo glasbe, ki jo je Proust poslušal, jo poznal, imel rad in celo programiral. Med skladatelji je njegov tesni prijatelj in ljubimec Reynaldo Hahn. Proust je občudoval Gabriela Fauréja in ga vabil, da je muziciral zanj. Zelo je cenil tudi Clauda Debussyja, napisal pa je tudi pesem o Robertu Schumannu.

Avtor: Domen Marinčič

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno, je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko različnih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Avtor: Alen Jelen

V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tokrat je na vrsti glasba iz Prekmurje, kakor sta jo leta 1974 za radijski program izbrala Valens Vodušek in Zmaga Kumer.

Avtor: Tomaž Rauch

Na 1. koncertu Srebrnega abonmaja sta nastopila sopranistka Emily Pogorelc in Godalni kvartet simfoničnega orkestra Bavarskega radia s slovenskim violončelistom Jako Stadlerjem.

Predstavili bomo komentirane posnetke 1. koncerta Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma, ki sta ga 28. septembra izvedla ameriška sopranistka Emily Pogorelc in Godalni kvartet simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Na njem so nastopili: violinista Korbinian Altenberger in Lorenz Chen, violistka Emiko Yuasa in violončelist Jaka Stadler iz Ljubljane, ki je od leta 2010 član simfoničnega orkestra Bavarskega radia v Münchnu. Godalci na koncertnem posnetku izvajajo: Italijansko serenado Huga Wolfa in Godalni kvartet št. 14 v d-molu, D 810, ''Deklica in smrt'' Franza Schuberta. V pogovoru, ki ga je pripravila urednica Tjaša Krajnc, predstavljamo violončelista Jako Stadlerja. Kot solistka nastopa ameriška sopranistka Emily Pogorelc, ki je po očetu slovenskega rodu, sicer pa je uveljavljena koncertna in operna umetnica. Sopranistka je prejemnica 3. nagrade na tekmovanju Operalia leta 2021 in navdušuje z bliskovito vzpenjajočo se potjo operne zvezdnice na prestižnih opernih odrih, tudi v Metropolitanski operi v New Yorku. Z godalci kvarteta simfoničnega orkestra Bavarskega radia izvaja Pet pesmi Gustava Mahlerja na besedila Friedricha Rückerta v priredbi Davida Philipa Heftija za sopran in godalni kvartet. Ob spremljavi godalnega kvarteta sledijo še samospevi Mignon, pesmi na besedila Johanna Wolfganga Goetheja Franza Schuberta, ki jih je v cikel povezal skladatelj Aribert Reimann.

Avtor: Tjaša Krajnc

Dan reformacije bomo počastili tudi z radijsko igro po znamenitem delu evropskega humanizma enega najpomembnejših mislecev tistega časa. Besedilo pa presega samo kritiko, saj si privošči občečloveške lastnosti in način življenja posameznih družbenih slojev. S svojo kritiko je hotel spodbuditi cerkvene in posvetne voditelje, da bi skupaj prenovili Katoliško cerkev. Zavzemal se je za dostopnost Svetega pisma vsakomur v njegovem jeziku, kar je bila ena glavnih zahtev reformacije, poleg kritike nezdravih cerkvenih razmer in zagovora razmer znotraj Cerkve, kar je javno podpiral.

Režiser in prirejevalec: Zvone Šedlbauer
Prevajalec: Anton Sovre
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Norost – Nataša Barbara Gračner
Erazem: Andrej Nahtigal

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2014.

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Na dan reformacije se običajno spomnimo, kaj vse so slovenski protestantski pisci naredili za slovensko knjigo. Vrhunec njihovega prizadevanja je bil Dalmatinov prevod Biblije in slovenščina je s tem postala petnajsti jezik, v katerega je bilo prevedeno celotno Sveto pismo. Predgovor, ki ga je Jurij Dalmatin sicer napisal v nemščini, je poslovenil Mirko Rupel.

Igralec Slavko Cerjak,
režiserka Elza Rituper,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc.

Oddaja je bila posneta oktobra 2002.

Avtor: Ars

Na Hačaturjanovo glasbo so močno vplivale armenske ljudske pesmi in plesi. Njegov Klavirski koncert v Des-duru opus 38 bomo predvajali v izvedbi solistke Oksane Jablonske in Moskovskega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Dmitrija Jablonskega.

Avtor: Tina Ogrin