Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Dnevi poezije in vina 2024.
Sabine Huynh je francoska pesnica, pisateljica in prevajalka ter doktorica jezikoslovja vietnamskega rodu. Za prevod Gluhe republike (Deaf Republic) Ilye Kaminskega je prejela pesniško nagrado Alaina Bosqueta. Je avtorica pesniških zbirk Kvar lo, za katero je leta 2017 prejela francosko pesniško nagrado CoPo, zbirke Parler peau – Govoreča koža, dvojezične francosko-angleške zbirke Soneti za ljudi na čolnih in Herbariji. Njen prvi roman Morje in otrok se je uvrstil v finalni izbor za nagrado festivala prvencev v Chamberyju in za nagrado Emmanuela Roblèsa. Za drugi roman Elvis na radiu iz leta 2022 pa je prejela nagrado Jeana-Jacquesa Rousseauja za avtobiografijo in nagrado des racines et des mots za izgnansko književnost. Pripravlja novo pesniško zbirko in svoj tretji roman.

Prevajalka Janina Kos,
interpretka Mojka Končar.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

V Evangeličanski cerkveni občini Puconci so se na pobudo tam delujoče duhovnice Katje Ajdnik že pred leti odločili, da skušajo zbrati čim več pisne verske kulturne dediščine, ki jo vernice in verniki hranijo v svojih domovih. Gre za izdaje Kuzmičevega Nouvoga zakona, dela drugih evangeličanskih avtorjev, pesmarice cerkvenih in mrtvečih pesmi v prekmurščini, slovesna potrdila za krst in konfirmacijo … Zbrano gradivo je zdaj na ogled na začasni razstavi v Spominskem domu Štefana Kuzmiča v Puconcih, razstavo pa bodo prej ali slej preoblikovali v stalno. O vrednosti razstave premišljujejo duhovnica Katja Ajdnik, dr. Klaudija Sedar iz zavoda Primož Trubar in direktorica razvojnega zavoda občine Puconci Ksenija Flegar.

Avtor: Nataša Lang

Keur Moussa ali v prevodu Hiša Mojzesa stoji v bližini mesta Dakar v Senegalu. Leta 1963 jo je ustanovilo devet francoskih menihov iz Solesmesa, z namenom, da bi kristjanom v pretežno muslimanski državi omogočili versko življenje v popolnosti; da bi z njimi, benediktinci, sodelovali pri molitvi in delu, nekristjanom pa prikazali način svojega življenja. Do leta 1984 se je samostan osamosvojil, brat Philippe Champetier de Ribes Christofle, ki je tudi ustanovitelj samostana, je bil izvoljen za prvega opata skupnosti. Dve leti pozneje je bila samostanska cerkev slovesno posvečena. Slovesno pa pri njih poteka tudi liturgija – povzdignjena je z glasbo, ki pomeni nekakšen preplet francoskega in afriškega duhovnega izročila. Francoski in senegalski menihi, ki skupaj živijo v samostanu, so ustvarili poseben, svojevrsten tip glasbe – preplet francoskih melodij, tudi gregorijanskega korala, z afriškimi tradicionalnimi instrumenti.

Avtor: Polona Gantar

Iz stolne cerkve Svetega Danijela v Celju neposredno prenašamo nedeljsko sveto mašo. Mašuje celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, somašujeta pa opat Marjan Jezernik in domači župnik Tadej Linassi. Pri maši sodeluje zbor družin pod vodstvom Lidije in Gregorja Prepadnika. Orgelska spremljava Metoda King.

Avtor: Ars

7. septembra lani je v dvorani Koncertne hiše v Københavnu na Danskem potekal koncert, na katerem sta nastopila Danski nacionalni simfonični orkester in violinist Nikolaj Szeps-Znaider. Koncert je vodil dirigent Stanislav Kochanovsky, na sporedu pa sta bila Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 in Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55 Ludwiga van Beethovna.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Avgustovske Humoreske namenjamo češkemu pisatelju Jaroslavu Hašku, ki velja za humorista, čeprav je bil bolj satirik, celo groteskni satirik. Leta 1921 je napisal cikel desetih novel pod skupnim naslovom Poveljnik mesta Bugulme, ki pomeni nekakšen osnutek za konec Švejkove epopeje. Za Humoresko tega tedna, ki je zadnja v tem sklopu, smo izbrali zgodbi: Tek kot za stavo in Nesrečna dogodivščina z mačkom.

Prevajalka: Zdenka Jerman,
interpret: Boris Ostan,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
tonski mojster: Jure Culiberg, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman (ponovitev),
leto nastanka: 2006.

Avtor: Ars

Mendelssohna, Mozarta, Berlioza, Puccinija, Verdija in Donizettija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Priznani francoski violončelist Gautier Capuçon, Danski nacionalni simfonični orkester in finska dirigentka ukrajinskega rodu Dalia Stasevska so 7. aprila letos nastopili v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu. Tam so izvedli Koncert za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Antonina Dvořaka, v drugem delu koncerta pa še Simfonijo št. 5 v Es-duru, op. 82 Jeana Sibeliusa.

Avtor: Mihael Kozjek

Ponavljamo razmišljanja biblicista, akademika dr. Jožeta Krašovca o Mojzesu. Kdo je bil ta človek, ki je svoje ljudstvo izpeljal iz Egipta in ga povedel v obljubljeno deželo?

Avtor: Nejc Krevs

V tretji oddaji z izborom orgelske glasbe nemških skladateljev 19. stoletja, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, ameriška organistka Carole Terry predstavlja skladbe za orgle Felixa Mendelssohna - Bartholdyja, Johannesa Brahmsa in Johanna Friedricha Ludwiga Thileja. Dela izvaja na originalnih historičnih orglah iz obdobja zrele romantike, ki jih je leta 1871 izdelal Friedrich Ladegast za katedralo v Schwerinu, v severnonemški deželi Mecklenburg Predpomorjanski.

Avtor: Tjaša Krajnc

Dr. Katarina Šter se goreče posveča petju in raziskovanju korala, je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in oseba, ki je zasnovala program koncerta Frančiškanski koral iz Kopra: tega bomo slišali ob osmih v neposrednem prenosu iz Velesovega pod pokroviteljstvom Festivala Radovljica.
Dr. Katarino Šter smo povabili pred mikrofon, da nam pojasni, kaj bomo čez pol ure lahko poslušali in za kakšen izjemen dogodek gre.

Avtor: Brigita Rovšek

Dobrodošli na potovanju v času in prostoru!
Vabimo vas v koprsko stolnico in na začetek 18. stoletja: tedaj bi namreč lahko slišali glasbo, ki so jo drli poslušat od blizu in daleč, kakor je leta 1700 zapisal koprski škof Paolo Naldini.

To je izjemen dogodek za slovensko in svetovno glasbeno zgodovino, ki ga je zasnovala in muzikološko svetovala dr. Katarina Šter. Pod naslovom Frančiškanski koral iz Kopra bomo slišali korale iz zapuščine samostanov sv. Bernardina v Piranu in sv. Ane v Kopru.
Uzvočil jih bo mednarodni kvartet, na orgle pa bo igral - predvsem improviziral - Edoardo Bellotti.

Avtor: Brigita Rovšek

Novozelandska pisateljica in pesnica Janet Frame se je rodila 28. avgusta 1924 v Dunedinu, umrla pa leta 2004. Šolala se je za učiteljico, po letu dni poučevanja v šoli pa je postala skrbnica štirih starejših žensk. Leta 1947 so jo hospitalizirali v bolnišnici za duševno bolne in sedem let je preživela v različnih ustanovah za zdravljenje duševnih bolezni. Prvo knjigo, zbirko kratkih zgodb z naslovom Laguna, je objavila pri 26-ih letih in zanjo dobila več nagrad. Svetovno slavo ji je prinesla avtobiografska trilogija, v kateri je bilo tudi delo Angel za mojo mizo, po katerem so leta 1990 posneli film. V poznejšem življenju se je otresla stigme duševne bolezni; njen opus zajema dvanajst romanov, štiri zbirke kratke proze, knjigo pesmi ter omenjeno avtobiografsko trilogijo. V slovenščino imamo preveden njen roman z naslovom Karpati iz leta 1988 (prevedla ga je Miriam Drev) in zbirko kratkih zgodb z naslovom Vstopate v človeško srce (v prevodu Julije Potrč Šavli).

Avtor scenarija in prevajalec Mihael Glavan,
interpretka Silva Čušin,
bralka Nadja Jarc,
tonska mojstrica Gabrijela Čepič,
režiserka Mojca Cavazza.
Produkcija 1989.

Avtor: Ars

Španski umetnik Pablo Picasso je bil plodovit ustvarjalec – slikar, kipar, grafik, keramičar, pesnik in dramatik ter scenograf. Ko sta s slikarskim kolegom, umetnikom Georgesem Braquom leta 1909 začela slogovni prehod v kubizem, je ta pomembno vplival tudi na njegove odrske podobe. Kubizem na platnu gledalca popelje v nenavaden večdimenzionalni svet, kjer se zdi, da se ospredje in ozadje premikata, subjekt pa gledamo iz različnih zornih kotov hkrati. Picasso je kot kostumograf sodeloval s slovitim baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom in njegovo skupino Ruski balet. Izogibajoč se tradicionalnemu, je Djagilev sodeloval z vodilnimi umetniki na vseh področjih, da bi vnesel novo življenje precej zamrle oblike umetnosti, in 15. maja 1920 so v pariški Opéri predstavili nov balet z naslovom Pulcinella. Zgodbo in koreografijo je napisal plesalec Léonide Massine, glasbo Igor Stravinski, kostume in scenografijo pa je zasnoval Picasso in prav zaradi tovrstnega sodelovanja se skupine Ruski balet in slovitega impresarija Djagileva spominjamo še danes. In Djagilev je bil tisti, ki je združil Picassa in Stravinskega – Rusa in Španca, ki sicer najbrž nikoli ne bi delala skupaj.

Avtor: Katja Ogrin

Mineva 111 let od rojstva Borisa Pahorja (1913–2022). Prve kratke zgodbe je objavil v Ljubljani, leta 1939 pa je navezal stik z Edvardom Kocbekom, ki ga je seznanil s sodobnimi literarnimi smermi; med drugim je sodeloval pri Mladiki in Dejanju. V delno modernistični prozi z avtobiografskimi prvinami se posveča predvsem usodam Slovencev v Trstu. Morda najbolj prepoznaven je po svojem romanu Nekropola, v katerem je strnil izkušnje iz nemškega koncentracijskega taborišča. V črtici Metulj na obešalniku pa opisuje izživljanje fašistov v šolah.

Interpret Aleš Valič,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2020.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin