Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Giulianija, Sebastiana Bacha, Clementija, Glinke, Dohnányija, Rahmaninova, Dukasa, Chopina, Saint-Saënsa, Rossinija, Donizettija, Bellinija, Meyerbeerja in Verdija.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Dnevi poezije in vina 2024.
Britanski pesnik Raymond Antrobus se je rodil v Londonu angleški materi in jamajškemu očetu. Je prejemnik štipendij Cave Canem, Complete Works III in Jerwood Compton Poetry. Bil je eden prvih magistrantov iz poučevanja slam poezije na univerzi Goldsmiths v Londonu. Antrobus je tudi eden izmed ustanovnih članov kolektiva slam poezije Chill Pill in pesniškega foruma Keats House. Predaval je na več londonskih šolah in šolah za gluhe ter tudi v referenčnih enotah za učence. Leta 2017 je prejel pesniško nagrado Geoffreyja Dearmerja. Živi in dela v Londonu.

Prevajalec Jernej Županič,
interpret Blaž Šef.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Počitniške termine Zborovskega panoptikuma izkoriščamo za ponovitve najodmevnejših oddaj:
ena izmed njih je bila tudi na temo Prepletanj: izida novih, kar štirih digitalnih albumov.
Tokrat lahko spremljate drugi del oddaje.

Avtor: Tisa Mrhar

Slavko Jan, gledališki igralec, režiser in pedagog, se je rodil pred 120 leti, umrl pa leta 1987. V gledališču se je uveljavil že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja kot igralec, po letu 1945 pa tudi kot režiser Drame Slovenskega narodnega gledališča in njen ravnatelj. Pomembno je bilo tudi njegovo pedagoško delo: na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je bil od leta 1946 predavatelj za govorno tehniko, pozneje profesor za režijo in tudi njen dekan. Slavko Jan je leta 1980 nastopil pred mikrofonom in pripovedoval o svojem ustvarjalnem življenju; iz vsakega njegovega stavka je čutiti ljubezen do gledališča.

Avtor: Ars

Tudi vrsta godal ima svoje mesto med tradicionalnimi glasbili in nekatera izmed njih so se skozi čas razvila v oblike, kot jih poznamo tudi v sodobnih zasedbah. V Aziji so se razvila in ohranila marsikatera izmed godal, z zmožnostmi in zvokom kot posledico materialov, iz katerih so narejena glasbila sama ali pa njihove strune in lok. Tokrat nam zvenijo: erhu iz Kitajske, kamanča iz Azerbejdžana, dilruba iz Indije, kemenče iz Turčije in morin kur iz Mongolije.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Dnevi poezije in vina s častnima gostjama in slovenskim avtorjem v fokusu ter odprtim pismom Evropi, za povrhu pa še trije prispevki o gledališkem, fotografskem in pripovedovalskem festivalu ter nekaj dodatnih besed o poeziji.

Avtorji prispevkov Staša Grahek, Helena Kodrič Cizerl in Gregor Podlogar; Ana Lorger, Iza Pevec in Jože Žura,
glasbena oprema Tina Ogrin,
ton in montaža Timon Gerželj,
redakcija Vlado Motnikar.

Avtor: Ars

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Letos januarja je umrla ugledna nemška nemška pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in esejistka – ter Büchnerjeva nagrajenka – Elke Erb. V slovenščini imamo njeno knjigo pesmi Bezeg v taktu oblakov, ki jih je prevedel Brane Čop.
Elke Erb se je rodila leta 1938 v Scherbachu v Severnem Porenju - Vestfaliji. Leta 1974 se je kot prevajalka iz ruskega jezika predstavila s prevodom Marine Cvetajeve, v njenem prevajalskem opusu pa najdemo še Aleksandra Puškina, Aleksandra Bloka, Sergeja Jesenina, Borisa Pasternaka, Ano Ahmatovo in Olgo Martinovo. Svojo prvo pesniško zbirko Izvedensko mnenje je objavila leta 1975. Tej je leto dni pozneje sledila zbirka Nekdo vpije: nikar!, leta 1978 je objavila zbirko Omejeno potrpljenje in leta 1982 zbirko Tolažba. Za knjigo Kostanjev drevored je leta 1998 prejela nagrado Petra Huchla, prejela je še več drugih nagrad. Pred natanko desetimi leti je bila Elke Erb gostja festivala Dnevi poezije in vina; takrat se je z njo pogovarjala Urška P. Černe in zvočni zapis tudi prevedla.

Brali sta Alenka Resman Langus in Barbara Zupan, oddajo sta posnela Mirta Berlan in Marko Krebs.

Avtor: Ars

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Predvajamo posnetka s koncerta violinistke Esther Hoppe, violončelista Christiana Poltére in pianista Ronalda Brautigama, ki so 8. julija letos nastopili na gradu Hindsgavl, ki stoji pri danskem mestecu Middelfart. Tam so se predstavili v sklopu Festivala Hindsgavl in izvedli Klavirski trio št. 45 v Es-duru Josepha Haydna z oznako Hoboken XV:29 in Klavirski trio št. 1 v d-molu, op. 63 Roberta Schumanna.

Avtor: Mihael Kozjek

Argentinski pisatelj Julio Cortázar (1914-1984) je zaslovel kot avtor protiromana Ristanc, s svojima zgodbama pa je navdihnil Michelangela Antonionija in Bernarda Bertoluccija, da sta posnela klasiki avtorskega filma, Povečavo in Zadnji tango v Parizu. Da, Cortázar je mojster kratke zgodbe in kot takega se ga spominjamo ob 110. obletnici njegovega rojstva. Zgodba Pasatni vetrovi je v prevodu Nine Kovič izšla leta 1988 v takrat kultni zbirki Kondor. V njej se par ob obletnici odloči, da si bo popestril življenje z igro. Iz te preproste premise je pisatelj ustvaril pretanjeno psihološko bravuro, ki se seveda konča tako, kot se mora končati. Brezkompromisno.

Avtor literarnega dela Julio Cortázar,
avtorica prevoda Nina Kovič,
režiser Klemen Markovčič,
interpret Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Tretja, »modenska« različica opere je nastala leta 1886.
Petdejanka v francoščini Don Carlos na krstni predstavi leta 1867 v Parizu ni bila sprejeta s posebnim odobravanjem. Uspeli pa sta še isto leto uprizoritvi – v italijanščini – v Londonu in Bologni. Premiera nove, druge verzije v štirih dejanjih je bila v Milanu leta 1884. Tretjo, »modensko« različico opere – petdejanko brez baleta zapeto v italijanščini – pa so uprizorili leta 1886 v nekdanjem Mestnem gledališču v Modeni. To različico poslušamo v nocojšnjem opernem večeru – gre za posnetek iz Kraljeve opere Covent Garden. Dirigent je Bertrand de Billy, pojejo pa: Brian Jagde (Don Carlos), Lise Davidsen (Elizabeta), Luca Micheletti (Rodrigo), Julija Matočkina (Eboli), John Relyea (kralj Filip II.), Taras Štonda (Veliki inkvizitor), Michael Gibson (Lerma), Ella Taylor (Tebaldo), Alexander Köpeczi (Menih) in Sarah Dufresne (Glas z neba).

Avtor: Dejan Juravić

Avgusta se vidiva Gabriela Garcíe Márqueza je letos objavljeno zadnje delo tega velikega kolumbijskega pisatelja, nobelovca, avtorja romanov, kot so, na primer, Sto let samote, Ljubezen v času kolere, Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal in drugi. Novela Avgusta se vidiva naj bi bila ena izmed novel obsežnejšega dela o ljubezni na stara leta. Napisal je samo to in sinovoma naročil, naj besedila ne objavita. Márquez ga je pisal namreč že bolan in z izgubo spomina. Toda ob sodelovanju Márquezovega urednika Cristóbala Pera, ki je sodeloval pri rokopisu že z Márquezom, sta se sinova odločila besedilo objaviti in letos marca, na Márquezov rojstni dan, je izšlo hkrati v več kot tridesetih državah po svetu. Tudi v slovenščini v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica pri Mladinski knjigi.
Ana Magdalena Bach vsakega avgusta pride obiskat mamin grob na otoku. In noč, preživeto tam, zaznamuje vsakič z drugim ljubimcem ter spoznava do takrat skrite strani sebe in preteklosti.

Prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica,
režiser Klemen Markovčič,
interpret Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars