Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 28.6.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Ob petkih v prvi uri Glasbene jutranjice pogosto omenimo obletnice rojstev in smrti različnih glasbenikov.

JOSEPH JOACHIM: HEBREJSKI MELODIJE (VTISI OB BYRONOVIH PESMIH)
Viola: MICHAEL GIELER, Klavir: LAURETTA BLOOMER

FRANZ SCHUBERT: UVERTURA K ROZAMUNDI D. 644
SIMFONIČNI ORKESTER RAI MILANO, Dirigent: SERGIU CELIBIDACHE

HANS HUBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V B-DURU, OP.130 ŠT.4
Violončelo: ESTHER NYFFENGGER, Klavir: DESMOND WRIGHT

EDE POLDINI: izbor iz MALI GLASBENI UTRINKI, SUITA ZA MLADEGA PIANISTA, OP. 150
1. JUTRANJI ZVONOVI
2. PESEM MALE VILE
3. V MAMINEM NAROČJU
Klavir: IGOR DEKLEVA

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Ni veliko glasbil, za katera točno vemo, kdaj so jih iznašli, večinoma je zgodba o nastanku jasna predvsem za novejše inštrumente, med katere sodi tudi saksofon. Izumil ga je belgijski izumitelj in glasbenik Adolphe Sax, ki je 28. junija 1846 ta inštrument tudi patentiral.

ALEKSANDER GLAZUNOV: KONCERT V ES-DURU ZA SAKSOFON IN ORKESTER, OP. 109
Altovski saksofon: DEJAN PREŠIČEK, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: TOMISLAV FAČINI

ALEKSANDER BORODIN: PETITE SUITE
1. AU COUVENT: ANDANTE RELIGIOSO
2. INTERMEZZO: TEMPO DI MENUETTO
3. MAZURKA I: ALLEGRO
6. SERENADE: ALLEGRETTO
Klavir: MARCO RAPETTI

Avtor: Vesna Volk

Minuta za meditiranje ob Kosovelovi pesmi v interpretaciji Borisa Kosa.

Avtor: Ars

Ukvarjamo se z umetnostjo in delom poznoromantičnega ruskega skladatelja Alexandra Glazunova, ki je bil tudi dirigent in pedagog. Velik del svojega življenja je posvetil saintpetersburškemu konservatoriju. V svoji glasbi je spojil nacionalizem s kozmopolitskimi pogledi. Glasbeni naslednik Balakireva se je nagibal k epski veličini Borodina, njegova glasba pa kaže tudi vplive drugih skladateljev.

MILIJ ALEKSEJEVIČ BALAKIREV / SERGEJ MIHAJLOVIČ LJAPUNOV: ISLAMEY, ORIENTALSKA FANTAZIJA
SIMFONIČNI ORKESTER BAVARSKEGA RADIA, Dirigent: ESA PEKKA SALONEN

NIKOLAJ ANDREJEVIČ RIMSKI KORSAKOV: ZGODBA O CARJU SALTANU
SIMFONIČNI ORKESTER HRVAŠKE RADIOTELEVIZIJE, Dirigent: VLADIMIR KRANJČEVIĆ

DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40
Violončelo: ANDREJ PETRAČ, Klavir: BOJAN GORIŠEK

ALEKSANDER GLAZUNOV: LETNI ČASI, OP. 67
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: MARKO MUNIH

SERGEJ SERGEJEVIČ PROKOFIEV: SONATA ŠT. 2 V D-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 94A
Violina: EMMANUELE BALDINI, Klavir: ROBERTO TURRIN

Avtor: Vesna Volk

10:00
Poročila

John Milton Cage se je rodil 5. septembra v Los Angelesu. Zdi se, da sta Cagea, neskončno radovednega, prijaznega in vselej strpnega umetnika, pomembno določili že osebnosti njegovih staršev. Njegov oče John starejši je bil izumitelj, ki je med drugim zasnoval eno prvih različic podmornice, mati Lucretia pa je bila novinarka Los Angeles Timesa z izrazitim socialnim čutom. Na kolidžu Pomona je študiral pisanje, a je kljub očitni nadarjenosti in podpori profesorjev študij opustil in se raje odpravil v Evropo, kjer je študiral arhitekturo, se ukvarjal s slikarstvom, poezijo ter tudi glasbo. Po približno letu in pol se je vrnil v Združene države, kjer se je dokončno odločil za študij kompozicije. Vendar se nikoli ni omejeval le na glasbo in tako je večino svojega življenja posegal na področja vizualnih umetnosti, plesa, večmedijskih dogodkov in literature.

Avtor: Primož Trdan

11:00
Poročila

Pred nami je vrhunec turistične sezone, mnogi smo z mislimi ali pa čisto zares že na počitnicah. Je odločitev, kje dopustovati, povezana le z debelino denarnice ali se kdaj pri izbiri kraja, kjer se bomo odklopili od težav vsakdanjika, vprašamo, ali bomo s tem dodatno obremenili okolje, ki ga bičajo podnebne spremembe? Eden od najbolj priljubljenih med Slovenci, za nekatere pravzaprav tudi začasen dom, je hrvaški otok Krk. V kakšnem stanju otoke in Jadransko morje puščamo za seboj?

Avtor: Miranda Bratkič

Predstavljamo dela, ki jih je za otroke in mlade ustvaril Marijan Lipovšek. Za otroke je napisal kantato Medo Brumček, ki so jo v Slovenski filharmoniji posneli leta 1966. Za mlade glasove je napisal tudi skladbe z naslovi Debeli Kum, Po dežju, Zgodba, Vrabček, Vihar, Starka za vasjo, Pesem in Ko smo spali v tihi noči.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

V oddaji gostimo slovensko skladateljico in pevko, ki deluje na Dunaju. Študirala je jazzovsko petje, glasbeno kompozicijo, mednarodne odnose in evropske študije v različnih evropskih državah: na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji in Avstriji ter nadaljevala z doktorskim študijem Politologije na Univerzi na Dunaju. Je ustanovna direktorica Laboratorija za kulturo in trajnost. Za svoj projekt Self-Portraits in Imaginary Places je v letu 2020 prejela prestižno avstrijsko nagrado Theodor Körner Förderpreis za področje glasbene kompozicije. Njena glasba je bila izvedena v številnih evropskih državah ter na pomembnih prizoriščih in festivalih. Kot gostujoča skladateljica je sodelovala tudi na letošnjem Festivalu sodobne glasbe .abeceda, ki se prav danes zvečer končuje na Bledu.

Avtor: Katarina Radaljac

14:00
Poročila

V Hrastniku poteka festival delavskega filma Kamerat, na katerem filme med drugim prikazujejo 40 metrov pod zemljo, v rudniškem rovu Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Gre za prvi in edini festival delavskega filma v Sloveniji in enega redkih tovrstnih na svetu. Člani in članice organizacijske ekipe festivala, ki se s kančkom hudomušnosti predstavljajo kot »potomci poštenih delovnih ljudi«, so zapisali, da ga je navdihnila stavka delavcev vseh panog v Hrastniku, ki so leta 1934 zahtevali in si izborili boljše pogoje za delo. Festival vsako leto poteka ob njeni obletnici, saj takrat lokalna skupnost praznuje solidarnost, tovarištvo in pomen organiziranja za skupne cilje.
Pred mikrofon smo povabili Karla Ocha, umetniškega vodjo festivala v Karlovih Varih, ki se bo v češkem zdraviliškem mestecu odvil že oseminpetdesetič. Letos bodo gostili Vigga Mortensena, Stevena Soderbergha, Clivea Owna in druga pomembna filmska imena.
Ocenjujemo dva filma z aktualnega kino-sporeda: Zver Bertranda Bonella in Obzorje: Ameriška saga - prvo poglavje Kevina Costnerja.

Avtor: Tina Poglajen

Leta 1957 je nastal film Most na reki Kwai v režiji Davida Leana. To kultno, legendarno in mitsko klasično delo so tri mesece snemali na Šrilanki. Film je prejel sedem oskarjev, tudi za najboljši film leta, pa za režijo, scenarij in najboljšo glavno moško vlogo. Film je prepoznaven tudi po odžvižgani koračnici, ki je delo skladatelja Friedricha Josepha Riskettsa, različico, kakršno poznamo danes, pa je priredil Malcolm Arnold, ki je tudi napisal glasbo k filmu.

Avtor: Tina Ogrin

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Podvodna arheologija je še posebej zahtevna zaradi dosti krat fizično zahtevnih potopov, morskih tokov, slabe vidljivosti in viharjev, ki v plitvih vodah pogosto uničijo ostanke iz preteklosti. Kljub temu ima severni Jadran, ki je svojo sedanjo podobo dobil šele po koncu zadnje ledene dobe, med njo je bilo tam kopno, veliko podvodnih arheoloških najdišč. Njihov časovni razpon je od prazgodovinskih sledi do sedanjosti. Še posebej pomembna so najdišča iz rimske dobe, ko je bilo ob naši obali več manjših pristanišč in tudi ribogojnic. Podvodni arheologi, kot pojasnjuje dr. Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki že več kot dve desetletji raziskuje podvodna arheološka najdišča, veliko krat najdejo zanimive predmete iz preteklosti: od rimskih amfor do ostankov spopadov med drugo svetovno vojno.

Avtor: Tomaž Gerden

Tokrat bomo v oddaji predstavili tri virtuozinje. Korejska violinistka Soyoung Yoon, švicarska violončelistka Nadège Rochat in španska pianistka Judith Jáuregui so izvedle tri klavirske trie. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali 14. februarja lani v Nacionalnem avditoriju v Madridu.

Avtor: Alma Kužel

V času napadov in umiranja ljudi se morda zdi neprimerno govoriti o kulturni dediščini, a je ta pomembna nosilka identitete, njeno uničenje pa del spodkopavanja naroda. Za ohranjanje palestinske dediščine si že desetletja prizadeva palestinsko-britanski arhitekt Antoine Raffoul, ki je v Ljubljani gostoval v okviru niza dogodkov Svobodna Palestina v organizaciji Vodnikove domačije Center / Zavoda Divja misel, Gibanja za pravice Palestincev ter številnih partnerjev. Na predavanju na Fakulteti za arhitekturo je izpostavil nekaj primerov palestinske dediščine, ki je bila zaradi različnih razlogov, med drugim tudi interesov kapitala, ogrožena že pred sedanjimi napadi. Med drugim se je zavzemal za ohranitev palestinske vasi Lifta, ki so jo izraelski gradbeni načrti ogrožali, kljub temu da jo je Unesco prepoznal kot kraj, primeren za vpis na seznam svetovne dediščine.

Avtor: Izidora Pevec

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Avtor: Alen Jelen

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Anuša Volovšek

Koncert, ki je potekal 11. marca 2022 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, so poimenovali so ga »Abelard« ‒ po naslovu dela slovenskega skladatelja Petra Kopača Abelard 2020, ki je krstno zazvenelo v tem večeru. Poleg tega pa sta bili na sporedu še skladbi Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11 Richarda Straussa, ki ga je izvedel član Orkestra Slovenske filharmonije, prvi rogist solist Jože Rošer, ter Fantastična uvertura, op. 15 Franza Schrekerja.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Vabimo vas k spremljanju posnetka Simfonije Zemlja/Earth Symphony Jaka Runestada.
Nastal je na koncertu Bavarskih radijskih zbora in orkestra februarja letos v Münchnu.

Avtor: Brigita Rovšek

Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je tudi na Danskem in Norveškem. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Občasno piše poezijo in kratke zgodbe, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do radia. Izdala je tudi vrsto knjig s področja filozofije ljubezni. Izbrali smo četrti del njene pripovedi ali samosatire Lezbijka in Rozamunda. V tretjem delu je tematizirala zvestobo, v zadnjem delu pa je osrednje vprašanje razmerje med idealom in resničnostjo.

Interpretka Saša Mihelčič,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Posvetili se bomo ustvarjanju skladatelja in saksofonista Jamesa Brandona Lewisa. Letos bo njegov trio nastopil na ljubljanskem jazz festivalu.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 28.06.2024 13:25:07

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt