Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 26.6.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu dela Clauda Goudimela, Louisa Couperina, Françoisa Couperina in Jeana Baptista Lullya

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na sporedu Klavirski trio št. 1 v d – molu, op. 49 Felixa Mendelssohna Bartholdyja.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Kako čutimo svobodo osebno in kako kot pripadniki skupnosti? Jo nosimo na jeziku ali čutimo v srcu?

Igralec: Gregor Čušin
Posneto junija 2020.

Avtor: Ars

Na sppredu dela Rada Simonitija, Brede Šček, Alojza Ajdiča, Leona Firšta in Alda Kumarja.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

John Milton Cage se je rodil 5. septembra v Los Angelesu. Zdi se, da sta Cagea, neskončno radovednega, prijaznega in vselej strpnega umetnika, pomembno določili že osebnosti njegovih staršev. Njegov oče John starejši je bil izumitelj, ki je med drugim zasnoval eno prvih različic podmornice, mati Lucretia pa je bila novinarka Los Angeles Timesa z izrazitim socialnim čutom. Na kolidžu Pomona je študiral pisanje, a je kljub očitni nadarjenosti in podpori profesorjev študij opustil in se raje odpravil v Evropo, kjer je študiral arhitekturo, se ukvarjal s slikarstvom, poezijo ter tudi glasbo. Po približno letu in pol se je vrnil v Združene države, kjer se je dokončno odločil za študij kompozicije. Vendar se nikoli ni omejeval le na glasbo in tako je večino svojega življenja dejavno posegal na področja vizualnih umetnosti, plesa, večmedijskih dogodkov ali literature.

Avtor: Primož Trdan

11:00
Poročila

Slovenski žanrski roman v zadnjem desetletju in pol doživlja pravi preporod in postaja vse bolj priljubljen tudi med domačimi bralci. Ti znotraj izvirnega žanra za zdaj najraje segajo po slovenskih kriminalkah. Kriminalni romani so najbolj priljubljeni tudi med avtorji oziroma avtoricami, ki se odločijo za žanrsko pisanje, kar pa se bo morda že v kratkem spremenilo: Cankarjeva založba namreč z novo knjižno zbirko, poimenovano Razmerja, namenjeno izvirnim slovenskim ljubezenskim romanom, suvereno dopolnjuje našo ponudbo žanrske literature. O tem, ali Slovenci imamo svoj veliki ljubezenski roman, o tem, kaj sploh je ljubezenski roman ter ali gre za trivialni žanr ali ne, pa tudi o tem, kako je zbirka Razmerja nastala in kaj ponuja, razmišljamo s pobudnikom za njen nastanek, izr. prof. dr. Andrejem Blatnikom in z njeno urednico Laro Paukovič.

Avtor: Tina Kozin

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte skladbe za komorne zasedbe in za orkester Mozarta, Boccherinija in Spohra.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju izbora del, ki jih bodo izvedli slovenski solisti, komorni glasbeniki in simfonični orkester RTV Slovenija. Predstavili bomo Divertimento za godala v B-duru, Koechel 137, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Menuet za komorni orkester Luigija Boccherinija, 1. stavek Koncerta za godalni kvartet in orkester Louisa Spohra in 4. stavek Mozartovega Godalnega kvarteta št. 19, KV 465. Ponovitev bo v četrtek, 27. junija ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Aktualna travestija Cankarjeve drame Hlapci. Kot razmislek o slovenstvu.

Režiser: Aleš Jan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni oblikovalec: Peter Čare

Nastopajo – Boris Kralj, Kristijan Muck, Tanja Žagar, Majda Potokar, Marijana Brecelj, Marijana Jaklič Klanšek, Dare Valič, Brane Grubar

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1990

Avtor: Klemen Markovčič

Žal danes vse več staršev ne bere pravljic svojim otrokom, kar je neznanska in nepopravljiva škoda. Prebiranje zgodb s skupnim branjem je namreč neprecenljiva dota, brez katere ne bi smelo miniti nobeno otroštvo. Šele v zreli dobi se namreč pokaže, kako pomembno je branje, zlasti v najzgodnejšem obdobju, za naš celostni razvoj in seveda za celotno življenje. Po mednarodnih primerjavah bralna pismenost mladih pri nas pada. To ni dobro, zlasti še za jezik in maloštevilni narod, ki ga govori. Zato je pomembno vseživljenjsko spodbujanje branja, ki posamezniku krepi samozavest, predvsem pa kritični diskurz. V distopičnem romanu Fahrenheit 451 je ameriški pisatelj Ray Bradbury že leta 1953 naslikal grozljivi svet brez knjig, kjer »gasilci« ne gasijo, pač pa je njihova vloga sežiganje knjig. Takrat so si posamezniki, ki so se uprli tej tiraniji izrojenega sistema števil in slik, knjige shranili v svoj spomin in jih tako z ustnim izročilom prenašali iz roda v rod. Žal pa se vse bolj zdi, da danes pogumno pariramo tej distopiji in zato je nujno, da knjiga ostane pomembna sopotnica otrok in mladostnikov, da bi lahko, ko bodo ti odrasli, zanje navdušili tudi svoje otroke. Svet brez knjig in branja mora biti in ostati za družbo in ljudi preprosto nedopusten. V tokratnem Grafoskopu tik pred poletnimi počitnicami in dopusti, ko nam knjige že pregovorno raje zajadrajo v roke, torej o knjigah in še zlasti pomenu skupnega branja.

Sogovornica – Alenka Štrukelj, Adragoški center Republike Slovenije

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Miha Klemenčič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Posnelo je Uredništva za kulturo, junija 2024.

Avtor: Klemen Markovčič

14:00
Poročila

Kot je pokazala raziskava Mladina 2024, se mladi bolj zanimajo za politiko, pri čemer je povečanje tako zanimanja kot znanja posebej izrazito med skrajno desno usmerjenimi mladimi. Fantje so v primerjavi z dekleti na splošno postali manj tolerantni in bolj šovinistični, česar raziskave pred tem niso pokazale. Mladi se informirajo na družbenih medijih, kjer jih nagovarjajo vplivnice in vplivneži. Kdo so in kaj objavljajo? Le popularne in populistične vsebine, ali tudi z dokazi in podatki podkrepljena znanstvena spoznanja? To raziskuje in prakticira mlada raziskovalka Tinca Lukan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Avtor: Urška Henigman

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo nocoj eden od vrhuncev festivala Ljubljana, na sporedu bo Puccinijeva mojstrovina, ena najbolj izvajanih oper Tosca. Uprizoritev opere je del praznovanja stote obletnice smrti italijanskega skladatelja. V režiji Piera Francesca Maestrinija jo bo izvedla Opera in Balet SNG Maribor. Moči in pomenu tekstilij ter ženski, njihovi izumiteljici in ustvarjalki pa je posvečena razstava, ki je nastala ob 20. obletnici delovanja kolektiva Oloop. Ogledati si jo je mogoče v centru Rog.

Avtor: Aleksander Čobec

Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti.Zaradi obsežnega pesemskega opusa mu mnogi pravijo francoski Schubert, čeprav je živel pozneje. Poleg mnogih miniaturnih skladb za glas in klavir, je ustvaril tudi obsežnejše samospevne cikle, med njimi La Bonne Chanson, op. 61, ki ga boste tokrat slišali v izvedbi mezzosopranistke Sarah Walker in instrumentalnega sestava The Nash ensamble.

Avtor: Polona Gantar

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Avtor: Dejan Juravić

Glasbene instalacije so na mednarodnih festivalih sodobne glasbe pogostni dogodki. Če so zanimive in umetniško razgibane, bogatijo festivale in odpirajo prostor, ki ga začutijo tudi tisti, ki jim je sodobna glasba tuja. Besedilo je napisal Pavel Mihelčič, bral bo Igor Velše. Instalacije.

Avtor: Pavel Mihelčič

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«

Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko je bilo sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode, in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman.

Interpret: Sebastian Cavazza
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto na Radiu Slovenija – programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Avtor: Alen Jelen

Francoska pevka Zaz je zaslovela v popovskih vodah. Vsi dobro poznamo pesem »Je veux«, ki se je leta 2010, ko je izšla, radijski valovi kar niso mogli otresti. A tudi v njej slišimo igrivost in improvizatornost nedvomno džezovskih korenin. Zaz pa je tudi šansonjerka, ki spretno osvežuje klasike francoske pesmarice.

Avtor: Primož Vidovič

Ob pogovoru z Ireno Z. Tomažin, vokalistko, pevko, premišljevalko glasu, improvizatorko ter plesalko poslušamo ploščo U.F.O., ki jo je ustvarila z Jule Flierl, Nicolo Rattijem in Tomažem Gromom, ter razkrivamo konceptualne plasti plošče, ozadje v performativnem okolju in navdih v delu umetnice Katalin Ladik.

Avtor: Primož Trdan

22:00
Poročila

Prisluhnili bomo razplasteni mreži harmonskih spektrov, razpetih med mlajšimi ustvarjalci in ustvarjalkami, ki sodobnost soočajo s preteklostjo. Prisluhnili bomo novi glasbi flavtiske in skladateljice Mare Winter in ansamblu Phaedrus, skladatelju in klaviaturistu Leu Dupleixu ter triu Les Certitudes.

Avtor: Luka Zagoričnik

Narodnobuditeljski duhovnik Ivan Trinko - Zamejski se je rodil leta 1863 v Spodnjem Trčmunu v Beneški Sloveniji, kjer je pred 70. leti 26. junija tudi umrl. V Beneški Sloveniji se je močno zavzemal za slovenski jezik in pravice svojih sorojakov. Bil je dejaven kot učitelj, pisatelj, pesnik, prevajalec, jezikoslovec in likovni umetnik. Ob obletnici njegove smrti se mu v Literarnem nokturnu poklanjamo z besedilom iz dela Naši paglavci, knjige devetih črtic in slik iz beneškoslovenskega pogorja. Izbrano besedilo je naslovljeno Zgodbe o gnezdih.

Interpret: Zvone Hribar,
režiser: Gregor Tozon,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
mojster zvoka: Staš Janež.
Redaktorja: Andrej Rot, Maja Žvokelj (ponovitev).
Leto nastanka: 2014.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 26.06.2024 15:35:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt