Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 25.6.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Dan državnosti je danes, a včasih se kar premalo zavedamo, da imamo le eno domovino, v dobrem in slabem.

Intepretira Pole Bibič.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

John Milton Cage se je rodil 5. septembra v Los Angelesu. Zdi se, da sta Cagea, neskončno radovednega, prijaznega in vselej strpnega umetnika, pomembno določili že osebnosti njegovih staršev. Njegov oče John starejši je bil izumitelj, ki je med drugim zasnoval eno prvih različic podmornice, mati Lucretia pa je bila novinarka Los Angeles Timesa z izrazitim socialnim čutom. Na kolidžu Pomona je študiral pisanje, a je kljub očitni nadarjenosti in podpori profesorjev študij opustil in se raje odpravil v Evropo, kjer je študiral arhitekturo, se ukvarjal s slikarstvom, poezijo ter tudi glasbo. Po približno letu in pol se je vrnil v Združene države, kjer se je dokončno odločil za študij kompozicije. Vendar se nikoli ni omejeval le na glasbo in tako je večino svojega življenja dejavno posegal na področja vizualnih umetnosti, plesa, večmedijskih dogodkov in literature.

Avtor: Primož Trdan

11:00
Poročila

Premierno predstavljamo nov projekt vsestranskega umetnika, skladatelja, pesnika in multiinštrumentalista Gala Gjurina. Po mesecih raziskovanj slovenskega ljudskega izročila je s svojo zasedbo posnel album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki bo premierno predstavljen v četrtek, 27. junija, ob 21h, na Štrekljevem večeru na Gradu Štanjel. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma Gal Gjurin, skupaj s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem, pripoveduje o svojem avtorskem pristopu k slovenskim ljudskim pesmim, v katerih prepoznava navdihujočo globino in povezanost s sedanjostjo.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Blaž Arnič je bil izrazit simfonični skladatelj. Poleg komorne in vokalne glasbe je ustvaril obsežen simfonični opus, ki zajema devet simfonij in številne simfonične pesnitve. Njegova 8. Simfonija ima ime Na domači grudi in je hvalnica lepoti narave in domovini.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Umni sadjar Franc Ksaver Pirc je s svojim delom zaznamoval skoraj celo 19. stoletje. Bil je duhovnik, umni sadjar, gospodarstvenik, učitelj, pesnik in misionar med Indijanci ob Velikih jezerih v Ameriki.
Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Avtor: Ars

13:50
Poigra
14:00
Poročila

Predstava Konec sveta v treh dejanjih režiserke Selme Spahić, ki je nastala v koprodukciji Zagrebškega gledališča mladih, Beograjskega dramskega gledališča, Slovenskega narodnega gledališča Maribor in festivala Borštnikovo srečanje, tam je bila tudi premierno uprizorjena, je združila dramska besedila Kristine Kegljen, Katje Gorečan in Tijane Grumić ter na odru razgrnila različne oblike ekonomskega, družinskega in institucionalnega nasilja, žal še kako prisotnega v sodobni družbi. O tem, kako so ustvarjalke iz Hrvaške, Srbije in Slovenije na odru iz različnih regionalnih perspektiv tematizirale nasilje nad ženskami, so spregovorile Selma Spahić, režiserka predstave, Katja Gorečan, avtorica slovenskega besedila in igralki v predstavi: Rina Pleteršek in Špela Setničar. Vabljeni k poslušanju!

Avtor: Ana Lorger

14:45
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Italija v maju je vedno dobra zamisel. Tako je razmišljal tudi 22-letni Richard Strauss, ki je aprila in maja leta 1886 po Brahmsovem nasvetu potoval v Italijo skozi Firence, Rim, Bologno, Neapelj in Capri. Štirje stavki njegove simfonične fantazije Iz Italije vodijo do »Campagne«, »Rimskih ruševin«, »plaže v Sorrentu« in se končno poglobijo v živahno »neapeljsko življenje ljudi« – paradno delo neapeljskega dirigenta Riccarda Mutija, h kateremu se je v svoji karieri vračal vedno znova. S Haydnom, Schubertom in zborom Bavarskega radia se je maestro na koncertu 23. maja v Münchnu posvetil tudi drugim sopotnikom, s katerimi je že dolgo v tesnem odnosu. Na programu sta bila še Te Deum v C-duru Josepha Haydna in Maša št. 2 v G-duru Franza Schuberta.

Avtor: Polona Kovačič

Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu.

Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Avtor: Aleksander Čobec

Malokatera družina je v slovenski glasbi zapustila tolikšne sledi kot družina Ipavcev – da o opusu domoljubnih skladb sploh ne govorimo. Seveda je táko vsebino pogojeval tudi čas, v katerem so brata Benjamin in Gustav Ipavec ter Gustavov sin Josip živeli in komponirali: v drugi polovici 19. oziroma na začetku 20. stoletja.

Avtor: Brigita Rovšek

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«

Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko je bilo sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode, in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost zgolj navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman.

Interpret: Sebastian Cavazza
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Radia Slovenija – programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Avtor: Alen Jelen

19:20
Poigra

Današnja in prihodnja oddaja bosta namenjeni muzikalu »Dear Evan Hansen«. Glasba in besedilo sta delo Benja Paseka in Justina Paula, pod scenarij pa se je podpisal Steven Levenson.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Ob dnevu državnosti predvajamo Literarni večer o Brižinskih spomenikih. To nastarejše ohranjeno slovensko besedilo vsebuje tri verske obrazce, ki so jih zapisali proti koncu desetega stoletja, nastali pa so verjetno že dobro stoletje prej. Slišali jih boste v izvirniku in v sodobni slovenščini.

Avtorja oddaje Jože Faganel, Tine Logar,
Interpreti Janez Albreht, Štefka Drolc, Boris Juh, Aleš Valič,
glasbeni opremljevalec Peter Čare,
tonska mojstrica Metka Rojc,
režiser Aleš Jan.
Posneto leta 1993.
Urednika oddaje Andrej Arko, Staša Grahek.

Avtor: Ars

21:40
Poigra
22:00
Poročila

Yannis Kyriakides se je rodil na Cipru, od leta 1992 živi in deluje na Nizozemskem, kjer med drugim s kitaristom Andyjam Moorom in oblikovalko Isabelle Vigier vodi založbo Unsounds. Pri tej založbi je tudi predstavil delo Hypnokaséta, sklop 16 skladb za godalni kvartet, improvizatorja, ki ob igri na svoje glasbilo nadzoruje predvajanje kaset in živo elektroniko.

Avtor: Primož Trdan

Pisatelj, dramatik, publicist in novinar Miloš Mikeln je bil vsestransko dejaven ustvarjalec. Študiral je primerjalno književnost na Filozofski fakulteti in režijo na AGRFT, nato pa je deloval kot režiser in umetniški vodja Prešernovega gledališča, pozneje še kot direktor Mestnega gledališča ljubljanskega. Vmes je delal v novinarstvu, močan pečat pa je pustil tudi v založništvu – dvanajst let je bil direktor Cankarjeve založbe in za svoj prispevek v slovenskem založniškem prostoru prejel Schwentnerjevo nagrado. Njegova leposlovna besedila zaznamujeta predvsem satiričnost in humor, roman Veliki voz mu je leta 1993 prinesel nagrado kresnik. Miloš Mikeln je bil v osemdesetih predsednik slovenskega centra PEN; na njegovo pobudo je bil ustanovljen odbor pisateljev za mir, ki mu je Mikeln deset let tudi predsedoval, med drugim prav v času osamosvojitve Slovenije. Spomine na ta čas je obudil v knjigi Lipov list. Demokratizacija in osamosvajanje Slovenije, osebna zgodba in osebni pogled.

Interpret: Jernej Gašperin;
režiserka: Ana Krauthaker;
glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednici oddaje: Staša Grahek, Tina Kozin;
posneto leta 2021.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 25.06.2024 15:20:12

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt