Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 22.6.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na današnji dan leta 1741 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Luigi Tomasini, vodja dvornega orkestra princa Esterházyja. 22. junija leta 1974 je umrl francoski skladatelj in dirigent Darius Milhaud, pomemben predstavnik skupine Les six. Tudi Šostakovičeva Simfonija št. 7 v C-duru, op. 60 - »Leningrajska« je doživela svojo evropsko radijsko premiero prav na današnji dan, in sicer leta 1942 v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra pod vodstvom sira Henryja J. Wooda.

Avtor: Katarina Radaljac

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Poslušamo dvanajst Mladinskih skladb za klavir Srečka Koporca in tretji stavek Klavirskega tria v g-molu op. 15 Bedřicha Smetane.

Avtor: Katarina Radaljac

Gary Snyder (1930), ameriški pesnik, esejist, pisatelj in okoljski aktivist, je samosvoj avtor, čigar poezija predvsem opeva naravo, hkrati pa se na poseben način spogleduje tudi z azijskimi filozofijami, predvsem z zen budizmom. Izrazito to ubeseduje njegova kratka pesem Starec, ki jo je prevedel Tone Škrjanec, interpretira pa jo dramski igralec Gaber Kristjan Trseglav.

Avtor: Ars

Poslušamo Angleške plese, op. 33 Sira Malcolma Henryja Arnolda, Afriške plese za solo klavir Heitorja Ville Lobosa, Brazilske ljudske plese Celsa Machada, Istrske plese za veliki orkester Danila Švare, Brahmsove Madžarske plese iz suite št. 1 v priredbi Dejana Prešička in Michaela Websterja, Makedonske plese Alojza Srebotnjaka, Nemške plese za godala Franza Schuberta, Norveške plese, op. 35 Edvarda Griega, Plese iz vasi Kálló Zoltána Kodálya in Romunske ljudske plese Béle Bartóka.

Avtor: Katarina Radaljac

10:00
Poročila

Sredi maja je v dvorani frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici nastopil Mittelvox ensemble. Koncert je potekal v ciklu Glasba z vrtov svetega Frančiška, ki ga 28 sezon zapored organizira Kulturni dom Nova Gorica. Vokalno skupino sestavljajo pevci in glasbeniki iz različnih pokrajin Furlanije - Julijske krajine in Slovenije, ki tu živijo ali študirajo. Nastala je leta 2021 na pobudo umetniške vodje Mateje Černic, ki je znana kot tankočutna dirigentka. Na področju zborovstva je dosegla številne laskave domače in mednarodne nagrade. Skupaj z Mittelvoxom pišeta drugačne in posebne zborovske zgodbe, oblikujeta zahtevnejše programe, od gregorijanskega korala do sodobnih del, ki so v izziv vsem v ansamblu tako izkušenim in izobraženim pevcem in glasbenikom kot tudi dirigentki.

Avtor: Metka Sulič

10:55
Poigra
11:00
Poročila

Ivanka Mežan, nestorica slovenskega igralstva, je najnovejša prejemnica nagrade Ite Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti. S svojo igralsko karizmo je zaznamovala 33 celovečernih in kratkih filmov ter več kot 50 televizijskih filmov, dram in nadaljevank. »Nagrada je priznanje njenemu 80-letnemu umetniškemu delu pri filmu in zahvala njeni profesionalnosti, čisti etični drži, toplini in srčnosti, s katerimi je presvetlila filmska platna in v nas prebudila večna vprašanja o človeku, umetnosti, ljubezni in svobodi,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Pogovor z Ivanko Mežan je leta 1996 posnel Metod Pevec.

Avtor: Ars

Kudsi Erguner nam še drugič zapored predstavlja globoko instrumentalno sufijsko izročilo, prežeto z mistiko in hrepenenjem po božji bližini. Še nekaj značilne glasbe, zaigrane na turško trsteno piščal – nej, kot del dolgo skritega, pa toliko bolj negovanega izročila plešočih dervišev reda Mevlevi, ki so ga v Turčiji, v Konji v 13. stoletju ustanovili sledilci pesnika, teologa in mistika Rumija, najbrž najbolj čaščenega in spoštovanega pesnika v Turčiji še danes.

Avtor: Tomaž Rauch

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Na spletu je zaživela prva javna platforma za izposojo elektronskih knjig v Sloveniji COBISS Ela.
V Galeriji Škuc v Ljubljani je na ogled razstava AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST 1980–1984.
V Centru Rog v Ljubljani s pregledno razstavo obeležujejo 20-letnico delovanja kolektiva Oloop.
Predstavljamo avtobiografijo januarja preminulega igralca Jurija Součka, ki je izšla pred dnevi. Naslov je Glej ga, Součka!
Poročamo tudi o ustanovitvi prve slovenske literarne agencije za avtorske pravice Ljubljana Literary Agency, ki je nastala s podporo Založbe Pivec.

Bralec Igor Velše,
glasbena oprema Tina Ogrin,
ton in montaža Mirta Berlan,
redakcija Staša Grahek.

Avtor: Ars

14:00
Poročila
14:05
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Med gosti prireditve Svobodna Palestina, ki je maja v organizaciji Vodnikove domačije in Gibanja za pravice Palestincev potekala v Ljubljani, je bila tudi palestinska pisateljica in arhitektka Suad Amiry. Znana je tako po svojem konservatorskem delu na področju kulturne dediščine v Palestini kot tudi po svojih leposlovnih knjigah; v slovenščino je njeno knjigo Kapučino v Ramali leta 2005 prevedla Duša Zgonec Hibon.
S Suad Amiry se je ob njenem obisku v Ljubljani pogovarjala Petra Meterc.

Avtor: Petra Meterc

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Klavirski trio Kungsbacka, v katerem umetniške moči združujejo violinistka Malin Broman, violončelist Jesper Svedberg in pianist Simon Crawford-Phillips, je 20. avgusta lani nastopil na koncertu v dvorani gradu Tjolöholm nekaj 10 kilometrov južneje od Göteborga, vdolž zahodne obale Švedske. Na koncertu, ki je bil del Glasbenega festivala Change, so glasbeniki izvedli Klavirski trio britanske skladateljice in violistke Rebecce Clarke, ki je delovala sredi 20. stoletja, in repertoarno stalnico Bedřicha Smetane, Klavirski trio v g-molu, op. 15.

Avtor: Mihael Kozjek

Ameriško pisateljico Siri Hustvedt pri nas poznamo po romanu Poletje brez moških in nekaj zgodbah v prevodu Miriam Drev.
Leta 1955 rojena avtorica je vsestranska ustvarjalka. Doslej je objavila pesniško zbirko, devet romanov in dve zbirki esejev, poleg tega piše tudi zgodbe in razprave.
Med slovenske bralce zdaj prihaja njen roman Kar sem ljubil iz leta 2003, ki velja za enega vrhuncev njenega ustvarjanja. Omenimo, da ga je posvetila svojemu možu, pred kratkim preminulemu pisatelju Paulu Austerju.
Pripovedovalec romana Kar sem ljubil je srednjeletni umetnostni zgodovinar Leo – Leon Hertzberg, ki zgodbo svojega življenja in življenj svojih bližnjih pripoveduje, ko začne izgubljati vid. Leo je poročen z literarno zgodovinarko Erico, posebej tesno prijateljstvo pa ga veže z likovnim umetnikom Billom Wechslerjem, ki je poročen s pesnico Lucille. Med paroma, ki se jima približno ob istem času rodita sinova, se stke prijateljstvo, iz katerega po ločitvi od Billa izstopi Lucille, vanj pa vstopi Billova druga žena in muza Violet.
Avtorica pronicljivo riše odnose v romanu, v katerem tematizira na eni strani vse mogoče oblike ljubezni, na drugi pa izgubo v vseh njenih razsežnostih. Prehaja med prostori in časi, se iz sedanjosti vrača v preteklost, narativne pasaže prepleta z esejističnimi odlomki. Z opisi težavnega odraščanja slikarjevega sina Marka pa roman dobi celo razsežnost kriminalne zgodbe.

Prevajalka Staša Grahek,
interpret Matej Puc,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Delo se ne konča s smrtjo najpomembnejšega lika, ampak s srečno združitvijo zaljubljencev.
"Divji zahod kot prizorišče mi ustreza, toda v delu, ki sem ga videl, je le tu in tam kakšen uporaben prizor; nikjer ni jasne linije, vse skupaj je precej zmédeno, vedno ta stara lajna ...," je Puccini pisal Titu Ricordiju.
Kljub "stari lajni" je Puccini izbral igro Dekle z zlatega Zahoda Davida Belasca. V operno besedilo sta jo prelila Guelfo Civinini in Carlo Zangarini. Zgodba se opira na spomine Belascovega očeta, ki je na ameriškem zahodu iskal zlato.
V glavnih vlogah nastopajo: Chiara Isotton (Minnie), Riccardo Massi (Dick Johnson), Claudio Sgura (Jack Rance), Robert Lewis (Nick), Rafał Pawnuk (Ashby) in Allen Boxer (Sonora). Zbor in orkester Nacionalne opere iz Lyona vodi Daniele Rustioni.

Avtor: Dejan Juravić

Nominacija za nagrado kresnik.
Vlado Žabot je roman umestil v močvirnato pokrajino, v kateri se skupina zajetih vojakov skuša odkupiti iz ujetništva. Dogajanje je postavljeno v obdobje takoj po prvi svetovni vojni, a vojna s svojimi nesmiselnimi grozodejstvi, človekova nemoč proti strašni sili, njegov obup in volja po preživetju so brezčasni. Slišali bomo odlomek z začetka romana.
Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365.

Igralec Željko Hrs,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Mirta Berlan.

Posneto Junija 2024.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 21.06.2024 17:40:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt