Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pesnik, pisatelj, prevajalec in glasbenik Tomislav Vrečar (1976), znan tudi pod psevdonimom Soma Arsen, ima za sabo obsežen umetniški opus, ki pa je najbolj zaznamovan s pesniškim ustvarjanjem. Njegova poezija, kot nakazuje že naslov njegovega prvenca Punk še ni hin (1997), je prepletena s pankovsko estetiko. A Vrečar upesnjuje predvsem osebno zgodbo, polno podob vsakdana, ki se neizprosno zažirajo v življenje, brez tančice sofisticiranosti. Njegova pesem Poslikave, ki jo interpretira avtor, izžareva prav to.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Luys Milán in Luys de Narváez sta se rodila v začetku šestnajstega stoletja in se proslavila predvsem z glasbo za vihuelo, brenkalo, ki je uglašeno podobno kakor lutnja, po obliki pa je bolj podobno današnji kitari.

Avtor: Domen Marinčič

Prehod v trajnostno družbo nedvomno zahteva precej truda in sredstev. Vendar je cilj vreden teh naporov. Ne le, da moramo ta prehod opraviti zato, ker smo že trčili v planetarne meje in si sedanjega načina življenja dolgoročno, pa niti srednjeročno ne moremo več privoščiti – ampak bo ta prehod, če ga izpeljemo na pravičen način, vodil v prijaznejše družbe, v katerih bodo dobrine na voljo vsem, razlike med ljudmi pa bistveno manjše, kot so danes. In kakšna je vizija te družbe sredi stoletja?

Avtor: Špela Novak

Na 27. Državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov se je 6. aprila 2024 v Celju predstavilo 12 sestavov. Tokrat predstavljamo nastope Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje Center, Vokalne skupine Emil Komel iz Gorice in Mešanega mladinskega pevskega zbora Gimnazije Škofja Loka.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Primož Trdan

Poslušali bomo dela vsestranskega glasbenika, skladatelja, pevca in multiinštrumentalista, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe, njegov skladateljski opus pa obsega tako priredbe kot avtorsko glasbo. Tomaž Rauch je velik poznavalec področij etnomuzikologije in folkloristike, saj s svojim obsežnim znanjem in razumevanjem razjasnjuje številna strokovna vprašanja.

Avtor: Marko Šetinc

V kine je prišel novi film Jeffa Nocholsa, ki je zaslovel z Zakloniščem (zanj je leta 2011 prejel tudi vodomca, glavno nagrado Mednarodnega ljubljanskega filmskega festivala Liffe), v Motoristih pa se je poglobil v skupino ljudi, ki jih druži posebna strast do motorjev. Navdihujoč je tudi dokumentarec Joan Baez: Jaz sem hrušč, v katerem znamenita pevka in aktivistka razkrije svojo življenjsko zgodbo. Poročali bomo o vrhuncih festivala KRAFFT, ki se osredotoča na umetnost filmske igre (do sobote ga lahko še obiščete v Kranju), pogovarjali se bomo z Martinom Turkom, ki je za film Kino Volta (ta pove zgodbo prvega kina na Irskem, ki ga je ustanovil slavni pisatelj James Joyce) prejel glavno nagrado na festivalu Bloomsday v Dublinu, pa z Igorjem Palčičem, urednikom Filma tedna, ki ga gledamo ob sredah na prvem programu Televizije Slovenija in praznuje že svoj 50. jubilej.

Avtor: Tesa Drev Juh

Ni veliko filmov, ki bi se gledalcu tako močno vtisnili v spomin, kot leta 1981 nastali film Podmornica (v originalu Das Boot). Na začetku se zdi, da bomo priča še enemu vojnemu filmu. A ta občutek nas kmalu zapusti. Takoj, ko famozna podmornica izpljuje iz pristanišča in se na širnem morju poda na lov za angleškimi ladjami, je jasno, da gre za film, ki nas vseh 200 minut ne bo spustil iz primeža, da gre za avanturo, kjer pekel pokaže svoj pravi obraz. Da gre za psihološko vojno, kjer zmagovalcev ni in je vsak le žrtev sistema in norosti.

Avtor: Tina Ogrin

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Danes se začenja 32. mednarodni poletni Festival Lent, ki bo obarval mariborske ulice in obnovljeno promenado ob Dravi. 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki bo na ogled v Moderni galeriji vse do novembra, letos kurira Tevž Logar. Jubilejna izvedba nosi naslov Proti toku časa. Na Ferskih otokih je festival Svetovni glasbeni dnevi, za katerega skrbi Mednarodno združenje za sodobno glasbo, v Galeriji Škuc pa nova razstava Ausstellung! Laibach Kunst 1980–1984. V Trbovljah se je začel festival Rdeči revirji, v Hiši Tartini v Piranu pa bodo v soboto odprli razstavo Rekviem Jaše Mrevlje Pollaka. Društvo slovenskih pisateljev je objavilo skupno izjavo, v kateri kritizirajo nizek delež financiranja za področje knjige. Vabljeni k poslušanju!

Avtor: Ana Lorger

Če bi postavljali lestvico najzapletenejših in najzanimivejših vprašanj, problemov in izzivov, ki se jih lahko loti človek, bi se na visoko mesto uvrstilo razumevanje jezika nečloveške vrste. Dr. Gašper Beguš, docent na kalifornijski univerzi Berkley, se je lotil takšnega izziva, skuša namreč razumeti jezik kitov glavačev. Sodeluje v projektu CETI, konzorciju, ki ga sestavlja več kot 15 znanstveno-izobraževalnih ustanov. Med njimi so najprestižnejše, kot so Berkley, Harvard, Oxford, Cambridge in National Geographic.
Gašper Beguš je diplomiral na Univerzi v Ljubljani in doktoriral na Univerzi Harvard. Na Oddelku za jezikoslovje Washingtonske univerze je ustanovil fonološki laboratorij. Trenutno je docent na kalifornijski univerzi Berkley, kjer je ustanovil laboratorij za govor in računalništvo. Na Oddelku za jezikoslovje poučuje fonologijo, na Oddelku za računalništvo pa predmet Procesiranje zvoka pri ljudeh in strojih.

Avtor: Aleksander Čobec

20. maja je na glasbenem festivalu v Schwetzingenu nastopil Godalni kvartet Casals. Glasbeni kritiki njegove interpretacije označujejo za nenavadne, polne španske barvitosti, uravnoteženo energične in interpretativno prodorne. Kvartet se je predstavil z odlomki iz Umetnosti fuge Johanna Sebastiana Bacha, Godalnim kvartetom št. 24 v A-duru Josepha Haydna in Godalnim kvartetom št. 9 v C-duru Ludwiga van Beethovna.

Avtor: Marko Šetinc

Tevž Logar, kurator 10. trienala U3, se je v svoji ediciji z naslovom Proti toku časa oprl na pisatelj Jorgeja Luisa Borgesa, ki čas velikokrat opisuje kot nekaj, kar je nelinearno, ciklično ali spremenljivo. Dela, ki jih je izbral, tako odsevajo sodobni čas, se ozirajo v preteklost ali zrejo prihodnost, pri tem pa vzpostavljajo množico pogledov na čas. Izhajal je iz tukajšnje produkcije in ni želel vzpostavljati narativov, ki niso lastni prostoru. Na ogled so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, odpirajo pa se širše teme, kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter vnovično izpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem.

Avtor: Izidora Pevec

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«

Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko je bilo sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode, in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman.

Interpret: Sebastian Cavazza
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Avtor: Alen Jelen

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Ars

Petkov koncertni večer tokrat prinaša glasbo Antona Brucknerja. Predvajamo posnetke s 4. koncerta letošnje sezone abonmajskega cikla VIP (Vokalno-inštrumentalni program) Slovenske filharmonije, ki je bil 26. aprila letos v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Na koncertu, poimenovanem Za poduhovljene, sta nastopila Zbor in Orkester Slovenske filharmonije, dirigiral je priznani nemški dirigent Holger Speck.
Zbor Slovenske filharmonije je uvodoma izvedel dva skladateljeva moteta – Locus iste in Ave Mario, drugo od treh uglasbitev Zdrave Marije, ki pa je hkrati edina za zbor a cappella. Vmes sta zazvenela še dva Aequala za tri pozavne, ki ju je Bruckner zložil leta 1847 v samostanu sv. Florijana blizu Linzu za pogreb svoje tete in botre Rosalie Mayrhofer. Spored je sklenila druga od treh skladateljevih maš – Maša v e-molu. Bruckner jo je zložil po naročilu linškega škofa Franza-Josefa Rudigierja, v partituri pa poleg osemglasnega zbora predpisal še pihala in trobila. Predvajamo tudi posnetek krajšega pogovora z dirigentom Holgerjem Speckom, s katerim se je v dneh pred koncertom pogovarjala Katarina Radaljac.

Avtor: Mihael Kozjek

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Bavarskih radijskih zbora in orkestra,
ki sta februarja letos v Münchnu uzvočila delo Lux aeterna Mortena Lauridsena.
Dirigira Joseph Olefirowicz.

Avtor: Brigita Rovšek

Nominacija za nagrado kresnik.
Vsebino romana Janje Rakuš 'Tri barve za eno smrt', nominiranega za nagrado kresnik bi lahko strnili v nekaj stavkov, toliko več pa ponuja izhodišč za premislek. Veliko je navezav na slikarstvo, dobesedno eksistencialno pa je vprašanje, ali je življenje brez barv vredno življenja. Izbrali smo odlomek z začetka romana, ki ga uvaja citat režiserja Andreja Tarkovskega: "Moje filme je treba gledati tako, kot gledamo zvezde ali morje, kot občudujemo pokrajino. To ni matematična pokrajina, saj ta ne more pojasniti, kaj je človek ali kakšen je smisel življenja."
Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365.

Igralec Urban Kuntarič,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden.
Režiser Klemen Markovčič.

Posneto junija 2024.

Avtor: Ars

V oddaji vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte, ki se jih boste lahko udeležili v Mariboru v okviru letošnjega Jazz Lenta. Poslušali bomo glasbo pianista Alfreda Rodrigueza, saksofonista Ilhana Ersahina in vokalistke Fatoumate Diawara.

Avtor: Marko Kumer