Predlogi

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Četrtek, 20.6.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Pesnica in prevajalka srednje generacije Alenka Jovanovski je s pesniškim prvencem Hlače za Džija prepričala s precizno grajenim pesniškim jezikom ter z močno etično ozaveščenostjo. Naslovna pesem knjige, ki jo interpretira Violeta Tomič, izpostavi še eno razsežnost njenega dela – pretvorbo neživega v življenje.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Puccini je verizem modificiral tako, da se je oddaljil od njegove taktike pretresa in z učinkovito reinvencijo bel canta ustvaril zlitje lepega in resničnosti. Kajti medtem ko so zagovorniki verizma razmišljali predvsem o tem, kako bi bili resnični do življenja, je Puccini samó lepoto upošteval kot prvi in zadnji kriterij vrednosti.

Avtor: Renato Horvat

10:00
Poročila

Tomas Luis de Victória, poleg Williama Byrda in Giovannija Luigija da Palestrine velja za največjega skladatelja 16. stoletja. Njegovi sorodniki so bili zelo uspešni na povsem različnih področjih. Eden izmed njegovih bratrancev po materini strani je postal poveljnik mornarice, drugi Jezuitski misijonar, tretji pa je bil trgovec v Firencah in je po poroki s sorodnico Cosima Prvega Medičejskega dobil plemiški naslov. Skladateljev stric po očetovi strani je nekaj časa deloval kot pravnik, pozneje pa je postal duhovnik in kanonik katedrale v Avili.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Pripravljamo pregled treh koncertov: koncerta abonmaja FKK Slovenske filharmonije "Za konec sezone", koncerta iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu in koncerta 8. festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju. Predstavljamo tudi abonmaje prihajajoče sezone Cankarjevega doma.

Avtor: Marko Šetinc

12:00
Poročila

1.Carl Stamitz: Koncert za flavto in orkester v G-duru
Allegro
Andante non troppo moderato
Rondo (Allegro - Grazioso - Allegro)
Izv.: Flavta: Irena Grafenauer
Akademija St. Martin in the fields
Dirigent: sir Neville Marriner


2. Bedřich Smetana: Vltava – simfonična pesnitev iz cikla: Moja Domovina
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Uroš Prevoršek


3. Ernst Křenek: Mala Pihalna Godba, Op.70
Uvertura: Presto
Menuet: Allegretto Moderato
Intermezzo: Andantino Sostenuto
Rondo: Allegro Grazioso E Vivace
Izv.: Pihala in trobila simfoničnega orkestra RTV Slovenija
Dirigent: Uroš Lajovic

Avtor: Alma Kužel

13:00
Poročila

Med gosti prireditve Svobodna Palestina, ki je maja v organizaciji Vodnikove domačije in Gibanja za pravice Palestincev potekala v Ljubljani, je bila tudi palestinska pisateljica in arhitektka Suad Amiry. Znana je tako po svojem konservatorskem delu na področju kulturne dediščine v Palestini kot tudi po svojih leposlovnih knjigah; v slovenščino je njeno knjigo Kapučino v Ramali leta 2005 prevedla Duša Zgonec Hibon.
S Suad Amiry se je ob njenem obisku Ljubljane pogovarjala Petra Meterc.

Avtor: Petra Meterc

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

14:00
Poročila

Tri oddaje v preteklem mesecu smo posvetili povojni generaciji ameriških pianistov, ki je s svojo svežino, predanostjo in talentom zapustila globoko sled v glasbenem svetu. Ob prvovrstnih posnetkih se je povsem spontano razvila zamisel, da bodo junijske oddaje nadaljevanje prejšnjih. Delo izjemnih glasbenikov nezgrešljivo razveseljuje in povzdiguje ljubitelje klavirske igre in vsak izmed teh pianistov nam lahko s svojo zgodbo služi kot okno v živahno dogajanje tistega časa. V tokratni oddaji boste lahko poslušali igranje Clauda Franka, Charlesa Rosna, Juliusa Katchna in Paula Jacobsa.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Izpostavljamo koncert, na katerem sta včeraj v zlati dvorani Musikvereina na Dunaju nastopila Orkester Slovenske filharmonije in eden najpomembnejših predstavnikov modernega evropskega pianizma, Aleksander Gadžijev. Dogodek sta ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo organizirala slovensko veleposlaništvo v Avstriji in Slovenski kulturno informacijski center Skica. Predstavljamo še drugi del knjižnih novosti, ki so pred poletjem izšle pri Cankarjevi založbi. Dušanka Zabukovec je v slovenščino prevedla roman Pripeljite obtožence, drugi del zgodovinske trilogije britanske avtorice Hilary Mantel. V zbirki S poti je v prevodu Lijane Dejak izšlo delo Sam v oceanu, svojevrsten potopis sovjetskega oceanografa Slave Kurilova,več o tem, kako stopiti v dialog s slikami, pa si lahko preberemo v mednarodni uspešnici Kako gledati sliko priznane francoske umetnostne zgodovinarke Françoise Barbe-Gall, ki jo je prevedla Mojka Žbona.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Brin Bernatović izvira iz glasbene družine. Na svojo glasbeno pot je stopil zgodaj pod vodstvom očeta, tudi harfista, Daliborja Bernatovića, pozneje pa se je izobraževal še pri Emanueli Degli Esposti v Parmi, Mojci Zlobko Vajgl v Ljubljani in Diani Grubišić Čiković v Zagrebu. Zdaj deluje kot profesor harfe, hkrati pa se nekoliko oddaljuje od svoje glasbene poti.
Kam ga nese, bo povedal sam, ob svojih posnetkih, ki jih je sam tudi posnel, saj je poleg študija harfe v Zagrebu vpisal tudi modul za tonskega mojstra.
Slišali bomo odlomke iz skladb Ljubezenski sen št. 3 v As-duru Franza Liszta v priredbi Henriette Renie, Rapsodija Marcela Grandjanya, Granada Isaaca Albeniza (v duu z Veroniko Čiković) in Sonate za harfo Paula Hindemitha.

Avtor: Vesna Volk

Pisateljica Janja Rakuš je doslej objavila že kar nekaj literarnih del s prepoznavno pisavo in še kako prepoznavnimi naslovi (Električna zadrga : [citoplazmatični remix], Amsterdam 12.75 RAM : nevrotransmitrski evangelij, Hotel Andro.gen : (lingvistični kabaret), Voodoo valček za epileptike), vendar je šele z romanom Tri barve za eno smrt in z nominacijo za kresnika dosegla širše bralstvo. Zasluženo, saj je njen roman konceptualni roman v najboljšem pomenu besede. Eksistencialno pripoved o težki odločitvi, o izbiri med življenjem in smrtjo, med sivino in barvami je vpisala v esejistično mrežo opažanj in refleksij ter ugotovitev o umetnosti in življenju, pomembno vlogo pa je namenila tudi citatom in referencam. Opazen del romana so tudi QR kode, ki napotijo zvedava bralko in bralca h kratkim avtoričinim filmom. Avtorica z njimi tke kompleksno pomensko teksturo in z njo ustvari sodobno, hibridno, fluidno in interdisciplinarno umetniško delo več. O romanu Tri barve za eno smrt (objavljenem pri Literi) in še čem pripoveduje avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Goljja

Poznamo vsaj pet koncertov, ki jih je Johann Sebastian Bach napisal za solistične orgle, a se izpod njegovega peresa ni ohranil niti en orgelski koncert z orkestrsko spremljavo. Hkrati v osemnajstih izmed njegovih kantat nastopajo obligatne orgle kot solistični instrument v arijah, koralnih odsekih in instrumentalnih simfonijah. Kratke uvodne simfonije vsebujejo že njegove zgodnje kantate iz Mühlhausna in Weimarja. V Leipzigu so taki stavki postali bolj ambiciozni in se razvili v obsežnejša in kompleksnejša dela. Najbolj izstopajo simfonije iz leta 1726. Tistega leta je Bach napisal kar šest kantat, v katerih imajo pomembno vlogo solistične orgle. V njih je predelal stavke iz izgubljenih koncertov za violino ali oboo, ki jih je ustvaril kot kapelnik v Weimarju ali Köthnu.

Avtor: Domen Marinčič

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«

Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bili sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenja svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman.

Interpret: Sebastian Cavazza
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Avtor: Alen Jelen

19:21
Poigra

Poslušamo zvočne zapise s severovzhoda naše dežele: Haloze, Prekmurje, Porabje in Slovenske gorice – to so pokrajine, katerih značilni primeri pesmi in viž zapolnjujejo minute, namenjene našemu glasbenemu izročilu. Sprehod skozi čas, ko so te pokrajine bile še izrazito kmečke in so ohranjale stari sistem vrednot, ki se je na našem prostoru izoblikoval skozi stoletja. Pesmi o ljubezni in delu, pa o veselju in žalosti, skratka: o življenju.

Avtor: Tomaž Rauch

19:55
Poigra

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, ki ga umetniško vodi Steven Loy, je na 5. koncertu 23. cikla nastopil pod glasbenim vodstvom Ane Erčulj in prvič izvedel novo skladbo Tadeje Vulc ter deli Franza Schuberta in Tureja Rangströma.

V Komornem studiu bomo predstavili komentirane posnetke koncerta Sladka melanholija, ki ga je Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije izvedel v 23. sezoni z motom Glasovi zemlje I. Pod glasbenim vodstvom Ane Erčulj so godalci najprej predstavili novo skladbo Temačni gozd uveljavljene slovenske skladateljice in dirigentke Tadeje Vulc. Kot drugo skladbo so izvedli Sonato Arpeggione v a-molu, D 821, za violončelo in godala avstrijskega zgodnjega romantika Franza Schuberta, v priredbi solista koncerta, violončelista Gala Faganela. Tretje delo večera pa je bila suita za godalni orkester: Divertimento elegiaco švedskega skladatelja s konca 19. in iz prve polovice 20. stoletja Tureja Rangströma. Na koncertu Sladka melanholija so nastopili: koncertna mojstrica, violinistka Ana Dolžan, Sanhayea Song, Matic Anžej in Vid Sajovic – prve violine, Matjaž Porovne – vodja drugih violin, Žiga Faganel, Živa Ciglenečki in Ajda Kralj – druge violine, Nejc Mikolič – vodja viol, Tomaž Malej in Marjetka Šuler Borovšak – violi, Iztok Hudnik – vodja violončelov in Gordana Keller, violončelo – ter Miha Firšt – kontrabas. Oddajo je pripravila urednica Tjaša Krajnc.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Gospod Dezider pošlje ženo in otroka na morje, ker se je odločil preživeti dopust doma ob glasbi. Vendar na vrata mirnega doma potrkajo nepričakovani dogodki in osebe, ljubitelju dobre glasbe pa dobro zapletejo ure zasluženega počitka.

Režija: Elza Rituper
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc

Dezider – Jernej Kuntner,
Sosed – Sandi Pavlin
Akviziter 1 – Marko Simčič
Anketnica – Majda Kohek
Akviziter 2 – Grega Čušin
Popisovalka – Majda Grbac
Žena – Romana Šalehar

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1995

Avtor: Klemen Markovčič

22:35
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Nominacija za nagrado kresnik 2024.
Strastni pripovedovalec Boris Kolar je svoj pustolovski roman postavil v Provanso v 13. stoletju ter ga razpel vse od Bretanje do mitskega Posočja. To je obdobje po surovih verskih vojnah proti katarom, bogomilom, starovercem, sploh vsem krivoverstvom po mnenju uradne Cerkve, toda demoni in krajevna božanstva, uroki in čarovnije imajo še vedno veliko moč. V odlomku izvemo, kje, kdaj, kako in zakaj se je zapletlo; že zdaj pa vam lahko zaupamo, da bo imel avignonski škof ob koncu romana spet najboljše vino daleč naokoli.
Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici nominirani tudi za Cankarjevo nagrado.


Igralec Matej Puc,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden.
Režiser Klemen Markovčič.

Posneto junija 2024

Avtor: Ars

V Evropi se je Luciano Berio v prvi polovici petdesetih let, predvsem z obiski Darmstadtskih poletnih tečajev in s srečanj z Brunom Maderno in Karlheinzem Stockhausnom, seznanil s poglavitnimi problemi avantgarde in te izkušnje so kmalu oblikovale njegovo glasbeno in človeško osebnost. Ena osrednjih Berievih skladb, ki odseva postmoderno glasbeno miselnost, je Sinfonia za orkester in 8 vokalistov iz leta 1968.

Avtor: Marko Šetinc

Zadnja sprememba: 20.06.2024 16:00:07

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt