Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 19.6.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

S prihajajočimi poletnimi dnevi, ko koledarsko leto počasi preide v drugo polovico, se dnevi spet začnejo krajšati. Noč, ta skrivnostna sopotnica sončnih dni, je z objemom teme in z dotiki mesečine dolgo nagovarjala skladatelje, ki so ustvarjali nokturne in druga dela. Z nočjo v mislih so glasbo med drugim ustvarjali Beethoven, Vivaldi, Chopin, Mendelssohn, Rahmaninov, Prokofjev in Debussy.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

S prvimi poletnimi dnevi, ko koledarsko leto počasi preide v drugo polovico, se dnevi zopet pričnejo krajšati. Noč, ta skrivnostna sopotnica sončnih dni je z objemom teme in z dotiki mesečine dolgo nagovarjala skladatelje, ki so ustvarjali nokturne in druga dela. Z nočjo v mislih so glasbo med drugim ustvarjali Beethoven, Vivaldi, Chopin, Mendelssohn, Rahmaninov, Prokofjev in Debussy.

Avtor: Marko Šetinc

Malo je tako razvpitih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja, kot je Bertolt Brecht (1898–1956). Ta nemški avtor, ki ga večina pozna kot dramatika, pa je bil tudi odličen pesnik. Njegove mnogokrat narativne pesmi so jasne in preproste. To velja tudi za njegovo pesem Spomin na Marijo A., ki je v osnovi ljubezenska pesem. Prevedel jo je Ervin Fritz, interpretira jo Zvone Hribar.

Avtor: Ars

S prvimi poletnimi dnevi, ko koledarsko leto počasi preide v drugo polovico, se dnevi zopet pričnejo krajšati. Noč, ta skrivnostna sopotnica sončnih dni je z objemom teme in z dotiki mesečine dolgo nagovarjala skladatelje, ki so ustvarjali nokturne in druga dela. Z nočjo v mislih so glasbo med drugim ustvarjali Beethoven, Vivaldi, Chopin, Mendelssohn, Rahmaninov, Prokofjev in Debussy.

Avtor: Marko Šetinc

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Drugače kot njegova slovita rojaka Morales in Tomas Luis de Victoria, ki sta dolgo delovala v Italiji, je Francisco Guerrero večino življenja preživel v Španiji. Rodil se je leta 1528 v Sevilji in se najprej učil glasbo pri svojem bratu Pedru. Kratek čas je študiral tudi pri Moralesu v Toledu in znano je, da je igral štiri povsem različne instrumente: vihuelo, harfo, cink in orgle.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Kaj vse je treba misliti pri grafičnem oblikovanju knjig? V kakšni meri in kako je treba pri njihovem oblikovanju misliti na zvrstne ali žanrske specifike dela, kako oblikovno zasnvo knjige določa dejstvo, da je knjiga tudi tržno blago? Kako oblikovanje knjig vključuje ciljno publiko? To je le nekaj izmed vprašanj, ki jih pretresamo z Anjo Delbello in Aljažem Veselom, priznanima, večkrat nagrajenima oblikovalcema, ki delujeta pod okriljem Studia AA.

Avtor: Tina Kozin

11:55
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte skladbe Camilla Saint-Saënsa, Francisa Poulenca, Slavka Osterca in Ernesta Chaussona.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 19. in 20. stoletja. Slovenski solisti, komorne zasedbe in orkester bodo predstavili Introdukcijo / Uvod in Rondo capriccioso za violino in orkester v a-molu, op. 28, Camilla Saint-Saënsa, Sonato za oboo in klavir Francisa Poulenca, Male pesmi za Ireno za kontraalt in godalni kvartet Slavka Osterca in Poemo za violino in orkester op. 25 Ernesta Chaussona. Ponovitev bo v četrtek, 20. junija ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Satirična komedija na račun prav tistih vražjih računov, ki nam jih izstavlja naša vsakdanjost.

Režiser: Aleš Jan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc

Nastopajo – Branko Šturbej, Polona Vetrih in Brane Grubar

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1990.

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra

Avtor: Polona Kovačič

14:00
Poročila

Pravijo, da je v sodobni znanosti interdisciplinarnost lepa čednost. Povezovati ne le spoznanja in uvide, ampak nemara celo kombinirati raziskovalne pristope znanstvenih disciplin, ki jih klasična delitev dela na univerzah ter inštitutih sicer ločuje – to bi v 21. stoletju utegnilo pripeljati do neslutenih prebojev v našem razumevanju sveta. Temu seveda ni težko pritrditi, le da bi lahko dodali, da se znanstveniki tovrstnih raziskovalnih praks niso oprijeli šele v zadnjih nekaj desetletjih, ampak ima tak pristop precej daljšo brado.
Poglejmo na primer biogeografijo; gre za disciplino, ki preučuje razširjenost vrst in ekosistemov v geografskem prostoru in v geološkem času, njene začetke pa najbrž lahko umestimo že v sredino 19. stoletja in jih povežemo z delom britanskega naravoslovca, geografa, biologa in antropologa Alfreda Russela Wallacea. Kaj je torej storil Russel, da je položil temelje novi znanstveni disciplini? Kako se skozi prizmo njegovega dela – in dela njegovih naslednikov – kaže biogeografski zemljevid sveta? Kateri so ključni koncepti, ki so se sčasoma razvili v polju te vede? In kaj lahko nova, pametna orodja, ki jih računalničarji razvijajo prav ta čas, dodajo k našemu razumevanju zgodovine živih bitij na našem planetu?
To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili evolucijsko biologinjo dr. Evo Turk, raziskovalko na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo.

Avtor: Goran Dekleva

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Gabriel Fauré / Paul Verlaine

Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti. A to morda ni pomembno, veliko več pove podatek, da je s svojimi več kot 100 deli za glas in klavir k razvoju francoskega samospeva prispeval mnogo več kot marsikateri drug skladatelj. Danes velja za najplodovitejšega francoskega skladatelja te glasbene oblike pred Debussyem. Samospeve je komponiral je vse življenje, pri čemer raziskovalci njegovega dela in življenja opozarjajo na vedno večjo poduhovljenost in abstraktnost njegovih poznih del.

Avtor: Polona Gantar

Pripravljamo pregled treh koncertov: koncerta abonmaja FKK Slovenske filharmonije "Za konec sezone", koncerta iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu in koncerta 8. festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju. Predstavljamo tudi abonmaje prihajajoče sezone Cankarjevega doma.

Avtor: Marko Šetinc

V sedemnajstem stoletju se je Evropa dokončno navadila pitja kave. Če je bilo treba kaj delati ponoči, je zelo prav prišla kava. Kava je pivca naredila budnega; vendar je bila v Evropi prva navada naklonjena popoldanskemu pitju kave. Kava je postala obred; in na Dunaju so odprli prvo kavarno. Še veliko prej pa je Bach napisal Kantato o kavi.
Veliki mojstri (Bach, Mozart, Rossini, Beethoven) so imeli tudi tihe pomočnike. Bachova druga žena in njegovi številni otroci so njegove note sproti prepisovali in razmnoževali. Njihov dom je bil prava delavnica, v njej so izdelovali glasbo. Po naročilu.
Nastajala so dela, ki so hvalila tobak, še bolj pa pitje kave. Bilo je veliko not, zanje so skrbeli tihi delavci – Bachovi otroci, in se zraven tudi kaj naučili. Enainpetdeseta oddaja ima naslov: Delavnica.

Avtor: Pavel Mihelčič

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«

Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko je bilo sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode, in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman.

Interpret: Sebastian Cavazza
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Avtor: Alen Jelen

V oddaji bodo zazvenele pesmi vsestranskega glasbenika Gala Gjurina: Brez sramu in brez strahu, Plešem po muziki, Tvoj vonj, Poglej ven, dežuje in Najini gozdovi. Je pesnik in pisatelj. Poznamo ga kot odličnega pevca in multiinstrimentalista, skladatelja in glasbenega producenta.

Avtor: Alma Kužel

Instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, v oddaji poslušajte tudi pogovor s Simonom Klavžarjem.

Arsov art atelje bo v znamenju sodobne slovenske komorne glasbe in posnetkov s 4. koncerta cikla Koncertni atelje, ki je bil v ponedeljek, 8. aprila 2019, v Viteški dvorani Križank v Ljubljani. Koncert je v drugem tednu 34. Slovenskih glasbenih dni pripravilo Društvo slovenskih skladateljev. Cikel Koncertni atelje v tej sezoni obsega pet koncertov, 4. komorni koncert novejše glasbe pa je bil posvečen skladbam za harfo, tolkala in violo. Izvedli so ga harfistka Anja Gaberc, tolkalec Simon Klavžar in violistka Maja Rome, ki so skupaj izvedli sedem del. Med petimi skladbami slovenskih skladateljev so v skrbno pripravljenih, ekspresivnih in dobro zvočno usklajenih interpretacijah prvič zazvenele tri naročene skladbe: Bits & Pieces za harfo, tolkala in violo skladatelja Igorja Majcna, Between Eardrums za harfo in tolkala Maje Matić in Shimmer VII za harfo, tolkala in violo Mateja Bonina. Harfistka in violistka sta predstavili tudi skladbo Gama Larise Vrhunc, vsi trije izvajalci pa so izvedli še solistične skladbe: harfistka Anja Gaberc je zaigrala Arioso in Passacaglio Heinza Holligerja, violistka Maja Rome se je predstavila s Sonato za violo Györgyja Ligetija, tolkalec Simon Klavžar pa je izvedel skladbo Personae za marimbo solo, ki jo je že leta 1997 napisal slovenski skladatelj Peter Šavli, in je na koncertu doživela prvo javno izvedbo. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s tolkalcem Simonom Klavžarjem.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Avtor: Ars

Roman Namesto koga roža cveti je bil drugo besedilo, ki je prejelo nagrado kresnik. Začeli so jo podeljevati leta 1992. Avtor Feri Lainšček, ki bo letos oktobra praznoval 65 let, v njem pripoveduje o prekmurskih Romih, njihovih strasteh in čutenju, sprejemanju usode in sobivanju z večinskim prebivalstvom. Ta odnos se seveda najbolje pokaže v gostilni – in o tem govori tudi izbrani prizor.
Letošnji nominiranke in nominiranci za nagrado kresnik so: Pia Prezelj, Anja Mugerli, Boris Kolar, Janja Rakuš in Vlado Žabot. Odlomke iz njihovih romanov lahko po predvajanju poiščete med Literarnimi nokturni na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365, odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli pa sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici v maju nominirani tudi za Cankarjevo nagrado.

Interpret Blaž Šef,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Aleks Pirkmajer,
urednika oddaje Vlado Motnikar, Matej Juh.
Posneto leta 2011.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 18.06.2024 17:40:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt