Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 18.6.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Jana Putrle Srdić, ena najbolj prepoznavnih pesnic srednje generacije, je do zdaj objavila štiri pesniške zbirke. Njena poetika se ne spogleduje z akademskimi pesniškimi prijemi, raje se opira na čare nizkoproračunske kinematografije, na zgodbe, ki so dogajajo okoli nas. Pesnica to upesnjuje z osebno noto in na subtilen način. Precej izrazito v pesmi Izginjanje, v kateri se sooča tudi s človekovo minljivostjo. Pesem interpretira Sabina Kogovšek.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Cristóbal de Morales je bil prvi izmed avtorjev, ki so komponirali predvsem sakralno vokalno glasbo, Morales se je rodil okrog leta 1500 v Sevilli in je kot deček verjetno prepeval v zboru tamkajšnje katedrale. Sam je pozneje zapisal, da je v mladosti študiral svobodne umetnosti, in njegovo izvrstno znanje latinščine je razvidno iz raznih predgovorov in posvetil.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

O svoji umetniški poti pripoveduje pianist Miha Haas. Sin pianistke Lidije Malahotky Haas in pokojnega pianista Hinka Haasa deluje kot solist in komorni glasbenik. Je izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj se predstavlja tudi na tujih univerzah in mednarodnih konferencah.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Na sporedu arija Margarete iz opere Faust, Simfonija št. 1 v D – duru in Mala simfonija za pihala Charlesa Gounoda.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Tokrat bomo osvetlili nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno. Čeprav so napadali dozdevno vojaške cilje, je bilo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo mesta. Te dni bodo v Dolenjskem muzeju, kjer smo posneli oddajo, pripravili razstavo z bogatim fotografskim gradivom o posledicah bomb in o obnovi mesta.

Avtor: Ivan Merljak

14:00
Poročila
14:05
Oder

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Avtor: Ars

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Kariero je začel kot glasbenik v kalifornijskem Disneylandu. Tam so mu ponudili delo komponista za musical, v katerem sta zapela tudi Christina Aguilera in Britney Spears. Kasneje ga je v svoj orkester povabil bobnar Louis Bellson in tako je Gordon Goodwin počasi postajal znana in cenjena glasbena osebnost na zahodni obali ZDA.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ki ima svoj prostor v Gradu Fužine, je močno povezan z okoljem, v katerega je vpet. O tem, kako sodelujejo s tamkajšnjimi ustanovami, da bi prebivalcem Fužin omogočili bolj kakovostno in ustvarjalno bivanje, priča razstava v parku z naslovom Muzej v skupnosti 2, v samem muzeju pa so odprli še obsežno razstavo Grad – koncepti, predmeti, prostori. Ta v središče ne postavlja stavbne zgodovine, ampak predvsem življenje gradu, ki skozi stoletja z okoliško naravo spodbuja vedno novo mišljenje, znanje, invencije. Ker pa je tik pred poletjem pri Cankarjevi založbi izšlo pet novih del, med njimi tudi dva izvirna romana, tokrat še o teh: romaneskni prvenec Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh identitetna vprašanja študentke Maše prepleta z razklanostjo slovenske družbe, delo Povej, napisala bom, drugi roman pisateljice Ive L. Novak, ki se odvija v času pandemije koronavirusa, pa v središče postavlja vprašanje materinstva in drugih vlog, ki jih ženskam pripisuje družba.

Avtor: Žiga Bratoš

C-dur je tonaliteta brez črnih tipk. Toda Mozartov klavirski koncert št. 25 v C-duru zato ni nič lažji. "Mir bo premagal vojno" – je Boris Ljatošinski dal naslov zadnjemu stavku svoje 3. simfonije. Stalinov režim te misli ni dopuščal. Skladatelj je moral spremeniti finale simfonije, ker je bilo preveč zahodnoevropskih vplivov, glasbeni izraz preveč ambivalenten. In kar nikakor ni delovalo, je bilo sporočilo miru.
Obe skladbi sta bili na programu Simfoničnega orkestra Berlinskega radia, ki ga je na koncertu 7. aprila v Koncerni hiši v Berlinu vodil šef dirigent in umetniški vodja Vladimir Jurowski.

Avtor: Polona Kovačič

Direktorat za prevajanje pri Evropskem parlamentu je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vodi jo Valter Mavrič, ki je tudi najvišji slovenski uradnik v evropskih ustanovah. V prvem delu pogovora nam je predstavil svoje delo, vprašali smo ga tudi, kako to, da se v Evropskem parlamentu povečuje raba angleščine po širjenju Evropske unije in izstopu Združenega kraljestva.

Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Avtor: Aleksander Čobec

Zborovski mozaik posvečamo opusoma Uroša Kreka in Pavleta Merkuja.

Avtor: Brigita Rovšek

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«

Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bili sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman.

Interpret: Sebastian Cavazza
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Avtor: Alen Jelen

Tudi današnja oddaja je namenjena muzikalu Half a Sixpence, delu, ki temelji na romanu angleškega pisatelja Herberta Georgea Wellsa z naslovom Kipps: The Story of a Simple Soul. Pripoveduje pa o siroti, ki nepričakovano podeduje bogastvo, s katerim se povzpne po socialni lestvici in ki, tik preden izgubi celotno premoženje, spozna, da si sreče človek pač ne more kupiti. Prva postavitev muzikala se je zgodila leta 1963, druga pa leta 2016. In v tej so moči združili scenarist Jlian Fellowes ter George Stiles in Anthony Drewe, ki sta glasbeni navdih našla pri izviru, pri Davidu Henkerju. Poslušali bomo glasbo iz muzikala Half a Sixpence, ki navdušuje občinstvo.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Pred dobrim mesecem dni je minilo 110 let od rojstva Janka Modra, enega naših najplodovitejših književnih prevajalcev. Za svoje prevajalsko delo je dvakrat prejel Sovretovo nagrado. Moder je bil tudi urednik pri Cankarjevi založbi in soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev, uveljavil se je še kot jezikoslovec in pisatelj. Umrl je leta 2006 v Ljubljani. V oddaji, ki je nastala leta 1984, ga predstavljamo z izborom njegovih prevodov poezije.

Avtor scenarija: Andrej Arko;
avtorji literarnega dela: France Prešeren, Johann Wolfgang von Goethe, Giorgos Seferis, Jean Baptiste Poquelin Molière, Boris Leonidovič Pasternak, Frédéric Mistral;
avtor prevoda: Janko Moder;
režiserka: Rosanda Sajko;
bralka: Nadja Jarc;
govori: Janko Moder;
interpreta: Polde Bibič, Iva Zupančič;
mojstrica zvoka: Metka Rojc;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 1984.

Avtor: Ars

21:40
Poigra
22:00
Poročila

Oddajo Po poteh elektroakustične glasbe smo tokrat namenili srečanju, soočanju in sozvenenju dveh oddaljenih zvočnih kultur, danske in japonske. Na ravni svetovnih glasbenih govoric se bosta srečali glasba severne Evrope in Daljnega vzhoda, na ravni govoric zvočnih teles pa govorica akustičnega in elektronskega zvoka, vse te ravni pa so uvrščene v koordinate zemeljske oble in razkriva se možnost srečevanja.

Avtor: Bor Turel

Smo v pričakovanju letošnje podelitve nagrade kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta že od leta 1991 naprej. Prav tistega leta je prvega kresnika prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni čas, Lojze Kovačič pa je posthumno prejel kresnika še leta 2004 za roman Otroške stvari.

Interpretira Pavle Ravnohrib,
glasbena oprema Cvetka Bevc,
zvok in montaža Mirko Marinšek,
režija Igor Likar,
urednika oddaje Vlado Motnikar, Tesa Drev Juh,
produkcija 2011.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 18.06.2024 15:55:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt