Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu Uvertura in allegro za orkester v d-molu Johanna Gottlieba Grauna, Koncert v F-duru za orgle in godala Carla Heinricha Grauna, Fantazija za oboo solo št. 5 v B-duru Georga Philippa Telemanna in Capriccio v A-duru za dva lovska rogova, dve oboi, godala, fagot in basso continuo, ZWV 185 Jana Dismasa Zelenke.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Predvajamo Vodomete v Vili d'Este, 4. skladbo 3. zvezka cikla Leta romanja Franza Liszta in Nonet v c-molu za trobilni ansambel Feliciena Cesarja Davida.

Avtor: Mihael Kozjek

Pesnik Ivan Volarič – Feo (1948–2010) je na literarno prizorišče stopil v začetku sedemdesetih let, leta 1975 je izdal pesniški prvenec Desperado Tonic Water, zatem pa še nekaj knjig poezije. Ena izmed značilnosti njegovega pesniškega opusa je humor, ki ga je pesnik ustvaril z jasnim izrazom in na podlagi preprostega jezika. To dobro ponazori prav njegova pesem Zakaj, ki jo interpretira Gaber Kristjan Trseglav.

Avtor: Ars

Na sporedu samospev Preveč je sreče Rada Simonitija, Ljubljanski akvareli za godala Emila Adamiča, Briljantna fantazija za violino in klavir na teme iz Gounodove opere Faust, op. 20 Henryka Wieniawskega, Koncertna skladba za štiri rogove in orkester, op. 86 Roberta Schumanna, Spomin na ljubi kraj, za violino in klavir, op. 42 Petra Iljiča Čajkovskega in Divertimento za godala Béle Bartóka.

Avtor: Mihael Kozjek

Antonio de Cabezón se je rodil okrog leta 1510 in verjetno dobil najzgodnejšo glasbeno izobrazbo v katedrali v Palencii. Leta 1526 se je zaposlil pri kraljici Izabeli in dvanajst let postal komorni glasbenik Karla Petega. Skrbel je za glasbeno izobrazbo princa Filipa in njegovih sester. Čeprav je bil slep že od otroštva, je za tisti čas izredno veliko potoval. Kot član španske kraljeve kapele je obiskal Milano, Neapelj, Nemčijo, Nizozemsko in Anglijo. Njegov ohranjeni opus obsega skoraj tristo skladb za instrumente s tipkami in v njih je čutiti močan vpliv renesančne vokalne polifonije.

Avtor: Domen Marinčič

V četrtek, 20. junija, bo na Kongresnem trgu v Ljubljani tradicionalna glasbena prireditev Poletna noč s skupnim sestavom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Letošnja bo posvečena skladbam z repertoarja treh izvrstnih slovenskih pevk: Alenke Pinterič, Ditke Haberl in Nece Falk. Verjetno bi si vsaka zase zaslužila samostojen celovečerni poklon. V današnji oddaji jih bomo predstavili z njihovimi bolj džezovsko navdihnjenimi skladbami.

Avtor: Marko Kumer

Tokrat gre beseda o konstrukcijski zasnovi stolpnice TR3 na sedanjem Trgu republike v glavnem mestu, delu kompleksa prostorske preobrazbe nekdanjega nunskega vrta iz začetka 18.stoletja. Že konec 50-ih let si je tedanje republiško vodstvo na območju, kjer so se stikali severni rob antične Emone, baročno mesto in arhitektura Ljubljane 20. stoletja, zamislilo gradnjo reprezentativne četrti. Ob novi stavbi republiške skuščine so prvotno načrtovali tudi izgradnjo visoke stolpnice. Zaradi pritiskov iz zveznih krogov so ta smeli načrt začasno ustavili, to, kar pa lahko vidimo zgrajeno že od 80-ih let naprej, s trgovsko hišo, Cankarjevim domom in stolpnico NLB (tedaj Ljubljanska banka), pa je kompromisna prostorsko-arhitekturna rešitev prvotne zasnove. Nadaljevanje kompromisne so zaupali pionirju slovenske modernistične arhitekture Edvardu Ravnikarju, ki se je že pred vojno učil pri slovitem švicarsko-francoskem arhitektu s psevdonimom Le Corbusier. Po skopskem potresu l.1963 so v krogih profesorja gradbeništva dr. Petra Fajfarja, zdaj že dolgo akademika SAZU, izdelali teoretične zasnove jugoslovanske protipotresne zakonodaje. Gostja dipl.ing gradbeništva Ana Brunčič iz Zavoda za gradbeništvo je na podlagi arheoloških izkopavanj zapuščine Edvarda Ravnikarja in dokumentacije gradnje kompleksa tedanjega Trga revolucije ugotovila, kako je Ravnikar skupaj s konstruktorjem in statikom z Univerze v Ljubljani prof.dr. Ervinom Prelogom sledil omenjenim protipotresnim načelom in tako projektiral prvo po teh načelih zgrajeno stavbo v tedanji zvezni državi. V pogovoru je opisala takratno naprednost in modernost konstrukcijske zasnove stolpnice TR3, in ugotavljala, kako se je kar nekako pozabilo na tovrstno tehnično in kot takšno kulturno dediščino. Ugotovitve je predstavila na lanski razstavi v stolpnici TR3 v okviru 30-letnice smrti E. Ravnikarja, in letos konec maja na srečanju konservatorjev in restavratorjev.

Avtor: Goran Tenze

V izvedbi sopranistke Sonje Hočevar poslušajte arije iz oper Gaetana Donizettija, Giuseppeja Verdija, Charlesa Bizeta in Jacquesa Offenbacha.

Tokrat bomo predstavili sopranistko Sonjo Hočevar, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih solistk in ena najuglednejših liričnih in koloraturnih sopranistk. V ljubljanski Operi je leta 1948 postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953 z vlogo Gilde v Verdijevem Rigolettu. Predstavili bomo izbor njenih posnetkov opernih arij, ki jih je v letih od 1957 do 1972 posnela s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana ter z zborom in orkestrom Opere SNG Ljubljana: arijo Gilde iz Verdijevega Rigoletta, arijo Norine iz opere Don Pasquale Gaetana Donizettija, arijo Micaele iz Carmen Georgesa Bizeta in arijo Olimpije iz Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha.

Avtor: Tjaša Krajnc

V nedeljo bodo na Rožniku podelili nagrado kresnik za najboljši izvirni roman preteklega leta. A v pogovoru nismo špekulirali o morebitni nagrajenki oziroma nagrajencu, temveč smo pod drobnogled vzeli same literarne nagrade. Z urednicama in literarnima kritičarkama Ano Geršak in Veroniko Šoster ter s pisateljem, urednikom in profesorjem založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti Andrejem Blatnikom smo pretresli stanje slovenskih literarnih nagrad. Jih je dovolj? Kakšen je njihov učinek in vloga? Zakaj so pomembne tudi nominacije? In nenazadnje, kaj sploh nagrajujemo in kaj nam to govori o sodobnih slovenskih literarnih trendih?

Avtor: Sašo Puljarević

V tej in naslednji oddaji po daljšem času znova predstavljamo izvrsten trobilsko-tolkalski ansambel Belgian Brass, v katerem muzicira žlahtni izbor najboljših trobilcev in tolkalcev te kraljevine. Tokrat boste skoraj v celoti slišali njihov tretji CD z naslovom From Io to Dandi, na katerem so posneli izključno nova dela belgijskih skladateljev, zložena posebej za njih. Govor je tako o vrhunskih poustvarjalnih dosežkih na eni strani, kot tudi izboru imenitne glasbe, ki krepko seže onkraj običajnih predstav glasbe za ta zvočni medij. V prvi oddaji boste slišali v celoti skladbo Dandijeva koračnica Dirka Brosséja, zatem pa še dve tretjini prav tako naslovne Io – drugi stavek Misterioso in končni Feroce Wima Hendericksa.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V Mariboru so s podelitvijo nagrad sklenili 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel Branko Šturbej, za najboljšo predstavo pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. V oddaji tudi o razstavi “Steklena soba – napačno informiranje” berlinskega producenta Tactical Tech, ki je na ogled v Računalniškem muzeju v Ljubljani.

Avtor: Aleksander Čobec

Aprila 2023 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopili violončelistka Nuša Planinc in violinistka Manca Rupnik.

Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razredu Karmen Pečar. Redno nastopa kot solistka ali članica komornih zasedb, poučuje mlajše generacije violončelistov in je substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Marjan Lipovšek: Balada za violončelo in klavir
Leoš Janaček: Pravljica za violončelo in klavir
Bohuslav Martinu: Variacije na Rossinijevo temo za violončelo in klavir

Manca Rupnik je violino začela igrati pri osmih letih v razredu Đorđeta Beraka na Glasbeni šoli Vrhnika, glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa se je vpisala na Univerzo Mozarteum, kjer je prvi letnik končala pri Igorju Ozimu, potem pa je njen profesor postal Rainer Schmidt. Več kot dvanajst let s svojima bratoma pianistom Anžetom in violončelistom Nejcem igra v Klavirskem triu Rupnik, poleg tega pa je tudi članica simfoničnega orkestra Mozarteumorchester Salzburg.
Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 – Pomladna.

Avtor: Vesna Volk

Miklavž Komelj: Da in ne,
Lara Božak: Z luknjami v prepihu,
Boris Pangerc: Olje in morje in sol.

Recenzije so napisali Tonja Jelen, Aljaž Krivec in Iztok Ilich.

Avtor: Vlado Motnikar

Poslušamo dva concertina za klavir in orkester slovenskih skladateljev Demetrija Žebreta in Igorja Štuheca.

Avtor: Primož Trdan

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«

Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko je bilo še bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode, in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman.

Interpret: Sebastian Cavazza
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Avtor: Alen Jelen

Slovensko muzejsko društvo je letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo med drugim podelilo arheologinji in muzealki Vereni Perko. Njen esej Pravica do groba, ki je izšel v reviji Pogledi marca 2014, smo prvič predvajali leta 2018.

''Zrelost naroda odraža njegova sposobnost preroda. Vsak prerod pa temelji na očiščenju, odpuščanju in spravi, ki obredno zapirajo obdobje preteklosti. Ne domišljajmo si, da je strašna usoda razklanosti in medsebojnih obračunov doletela samo nas. To je usoda vseh, ki jih je zajela vojna vihra. Slovenci smo tu izjema le toliko, kolikor smo odlašali – in še odlašamo s tem, kar nam nalaga civilizacijska dolžnost, da opravimo dostojanstveno in srčno. V smrti smo vsi enaki, pri tem pa ne gre za vrednotenje dejanj, temveč za vrednotenje človeka kot bitja razuma in vesti.''

Glasbeni vrinki so odlomki simfonične pesnitve Otok mrtvih, op. 29 Sergeja Rahmaninova v izvedbi Saintluiškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Leonarda Slatkina. Izbral jih je Mihael Kozjek. Zvočni oblikovalec eseja Miha Klemenčič, bralec Bernard Stramič.

Avtor: Andrej Rot

Sprehod skozi 200 let francoske glasbe s tremi postanki bomo spremljali na posnetku koncerta Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, ki ga je 21. maja v Berlinski filharmoniji vodil Andris Poga.
Hector Berlioz je, navdušen nad Shakespearjem, Beethovnom in angleško igralko, s svojo umetnostjo iskal nekaj velikega, drznega, brez primere. Zložil je Fantastično simfonijo, jo strukturiral kot dramo, jo opisal kot zgodbo in vanjo čarobno vključil sebe: svojo ljubezen, ki poganja celotno delo kot glasbena ideja fixe, svoje razočaranje, svoje nočne more, ki jih povzročajo droge. Na koncu zmeša Valpurgino noč in Sodni dan. Berliozov sodobnik in sorodna duša je bil pesnik Charles Baudelaire, začetnik moderne poezije. Njegova poezija je navdihnila Henrija Dutilleuxa, da je napisal koncert za violončelo Ves daljni svet. Solist nas vodi skozi pet stavkov kot prizore iz videnja. Občutki in strasti se na začetku zbirajo in simbolično krožijo v nizu variacij. V drugem stavku je solist potisnjen v položaje, ki niso več dosegljivi – v pesem, ki presega vse. Spreten tretji stavek dobi diabolične in burleskne poteze. V finalu Dutilleux končno združi vse motive kot v sklepnem prizoru.

Avtor: Polona Kovačič

Domiselna komedija o mladem zakonskem paru – možu pustolovcu in ženi, ki nadvse ceni utečene, klasične vrednote, od katerih sta ji najpomembnejša denar in družinska zveza. Skratka, parodija z nazornim prikazom, kaj se zgodi, če človek pričakuje preveč.

V osrednji vlogi Njega nastopa dobitnik Borštnikovega prstana za leto 2024 dramski igralec Branko Šturbej. Kot je zapisal Blaž Lukan v utemeljitvi: "Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako »naivnostjo« in neposrednostjo, s skoraj otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni »tehnični« virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in čustveno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, »iz resničnega epicentra gledališča." Po koncu študija na ljubljanski AGRFT se je leta 1985 zaposlil v SNG Drama Ljubljana, kamor se po letu 1997 spet vrne iz svojega rodnega Maribora, kjer je v začetku 90. sodeloval pri skoraj vseh uprizoritvah Tomaža Pandurja, ko je bil ta ravnatelj SNG Drama Maribor. Že dvajset let pa poučuje tudi na akademiji, kjer je sam doštudiral dramsko igro in umetniško besedo. Obsežen je tudi njegov radiofonski opus. Arhiv Radia Slovenija namreč hrani več kot 110 radijskih iger, v katerih je oblikoval plejado slušnih vlog.

Režiser: Aleš Jan
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

On – Brane Šturbej
Žena – Polona Juh
Dekle iz lokala – Nataša Barbara Gračner
Skušnjavec – Pavle Ravnohrib

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1998

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Slovenska pesnica Katja Premrl je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. V njem smo lahko brali o različnih obdobjih v življenju ženske, kot jih izkuša mladenka, erotična ženska, mati in modra starka. V njeni drugi zbirki Obrazi življenja pa se pesnica podaja v globine narave ter prisluškuje njenim modrostim. Tako kot utripa človeško življenje, tako se v naravi menjavajo letni časi, se dogajajo rojstva in smrti. Onkraj vseh sprememb, ki jih človek in narava izkušata, pa obstaja nevidna nit, ki povezuje vse stvarstvo. In ta diši po ljubezni.

Interpretka: Ivana Percan Kodarin,
režiserka: Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Matjaž Miklič,
urednica oddaje: Ana Rozman,
leto nastanka: 2021.

Avtor: Ars

V oddaji bomo poslušali skladbe z novih jazzovskih albumov. Na sporedu bodo skladbe naslednjih izvajalcev: trobentač Matthew Hallsal, pihalci Nat Birchall, John Ellis in Jasmine Myra, bobnar Yuseff Dayes ter zasedbi Conic Rose in Noya Rao.

Avtor: Marko KUmer