Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 13.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Dunaj sta v drugi polovici devetnajstega stoletja zaznamovali dve struji, ki sta bili na nasprotnih si polih glede nekaterih najpomembnejših umetniških vprašanj. Tako imenovana vojna romantikov je bolj ali manj intenzivno potekala skozi vso drugo polovico devetnajstega stoletja, ob koncu devetnajstega stoletja pa sta dva skladatelja najbolj poosebljala ta razkorak. To sta bila Johannes Brahms in Anton Bruckner.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na Dunaju je med letoma 1876 in 1881 živel Viktor Parma. V tem času je študiral pravo in kompozicijo pri Antonu Brucknerju. Parma je zapustil opus petih oper, štirih operet in scenske glasbe za nekaj dramskih del. Bil je med najpopularnejšimi slovenskimi skladatelji svojega časa, slogovno pa se je zgledoval po Verdiju.

Avtor: Marko Šetinc

Maja Vidmar velja za eno najboljših slovenskih avtoric erotične poezije, a erotiko je pri tem treba razumeti v širšem pomenu – kot erotično usmerjenost do sveta, celote bivajočega. Ta zaznamuje tudi njeno knjigo poezije Minute prednosti, iz katere je izbrana pesem. Interpretira Saša Mihelčič.

Produkcija: 2016.

Avtor: Ars

Hugo Wolf je bil mojster samospeva in krajših glasbenih oblik, obenem pa si je močno želel ustvariti operno delo. Opera Corregidor iz leta 1895 je temeljila na noveli Trirogeljnik španskega pisatelja Pedra Antonia de Alarcóna, libreto pa je prispevala avstrijska pisateljica in borka za pravice žensk Rosa Mayreder.

Avtor: Marko Šetinc

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni, 17. marca, bo gost v studiu Programa Ars pianist, komponist in profesor Milan Stanisavljević. Z urednikom Hugom Šekoranjo bosta predstavila novo ploščo Inner Light.

Avtor: Hugo Šekoranja

10:00
Poročila

Cikel Skladatelj tedna ta teden posvečamo češkemu skladatelju in pianistu Erwinu Schulhoffu iz nemške judovske družine v Pragi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe.

Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi džezovske glasbe. Schulhoff je bil tudi izjemno nadarjen in muzikalen koncertni pianist. Kot skladatelj se je najprej navdihoval v glasbi Schumanna, Brahmsa in Dvořáka, nato pa Griega in Richarda Straussa. Med študijem v Leipzigu sta nanj najbolj vplivala Max Reger in Aleksander Skrjabin, čigar ideje o harmoniji so ga zelo navdihnile. V Kölnu se je njegova muzikalna usmerjenost razširila še na glasbo Clauda Debussyja, pri katerem je kratek čas študiral. V Schulhoffovi glasbi odkrivamo značilnosti glasbene avantgarde v povezavi z nadaljevanjem evropske glasbene tradicije. Po vrnitvi iz Nemčije v Prago je v njegovi glasbi vse bolj odseval izvor češke ljudske glasbe, pesmi in plesnih elementov, ki so izrazitejši v njegovi komorni glasbi. Skladatelj in pianist Erwin Schulhoff je kljub vsestranski glasbeni nadarjenosti in ustvarjalnosti doživel tragično usodo.

11. 3. 2024: Predstavljena dela: Partita za klavir, Tri razpoloženjske slike na besedila pesmi Hansa Steigerja, tri Jazzovske etude za klavir, Pet samospevov za bariton in klavir na verze Christiana Morgensterna, Pet skladb za godalni kvartet
12. 3. 2024: Predstavljena dela: Suita za klavir št. 2, Godalni sekstet, Koncert za klavir in mali orkester
13. 3. 2024: Predstavljena dela: Duo za violino in violončelo, balet Ogelala za sopran in simfonični orkester, Dvojni koncert za flavto, klavir, godalni orkester in dva rogova
14. 3. 2024: Predstavljena dela: Koncert za godalni kvartet in pihalni ansambel, glasbena tragikomedija Plameni v dveh dejanjih in desetih prizorih na besedilo Maxa Broda: 6. in 7. prizor 1. dejanja opere
15. 3. 2024: Predstavljena dela: Basovski slavček za kontrafagot, Sonata za violino in klavir št. 2, Druga simfonija, Ukolebavka – češka uspavanka za alt in komorno skupino na verze Jindřicha Hořejšija

Avtor: Tjaša Krajnc

11:00
Poročila

Francoski pisatelj Édouard Louis je s svojim knjižnim prvencem Opraviti z Eddyjem zaslovel tako rekoč čez noč, in to ne le v Franciji, pač pa v mednarodnem prostoru, dodobra poznan je tudi pri nas. Louis je eden izmed tistih ustvarjalcev, ki knjigo razumejo kot orožje, sebe pogosto označi za pisatelja nasilja – in nedvomno je eden izmed najbolj subtilnih, lucidnih opazovalcev sistemskega nasilja, ki smo mu podvrženi vsi, čeprav nekateri izraziteje in čeprav se nekateri tega zavedajo, drugi ne. O Louisovem življenju in delu razmišljamo ob njegovi knjigi Boji in preobrazbe neke ženske, ki je v prevodu Iztoka Ilca izšla pri založbi cf*. Poglobljeno spremno besedilo je prispevala tokratna gostja, pisateljica in publicistka Dijana Matković.

Avtor: Tina Kozin

11:40
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte orkestrske skladbe Antonina Dvořaka, Marija Kogoja, Franka Martina in Igorja Stravinskega.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb za orkester v izvedbi slovenskih solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom češkega dirigenta Stanislava Macure, ki je bil šef dirigent orkestra v sezoni 1981/1982. Pod Macurovo taktirko bomo poslušali 1. stavek Simfonije št. 6 v D-duru, op. 60, Antonina Dvořaka, Andante za violino in orkester Marija Kogoja, Malo koncertantno simfonijo Franka Martina in Ognjemet op. 4 Igorja Stravinskega. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 14. marca ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

V središču dogajanja kratke radijske igre sta brezdomki Vanja in Iva, ki domujeta pod drevesom na zelenici med bloki, a ju tamkajšnji prebivalci socialno izločijo. V realistični dialog, ki odstira konflikt med brezdomci in družbo, pa se vpleta tudi medsebojni odnos brezdomk.

Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Vanja – Nataša Tič Ralijan
Iva – Iva Krajnc Bagola
Ženska na oknu – Vesna Jevnikar
Delavec – Blaž Šef
Otroci – Lucija Križ, Miha Vidmar, Nina Ambrožič, Neža Dvorščak, Kaja Vrakelja Ljuboja

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2011.

Avtor: Klemen Markovčič

14:00
Poročila

Razumeti drugo največjo južnoameriško državo nikakor ni lahka naloga v času, ko jo pestita več kot dvestoodstotna letna inflacija in huda zadolženost, kar 40 odstotkov Argentincev živi pod pragom revščine, za predsednika pa so izvolili ekscentričnega in kričavega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki vihti motorno žago, se pogovarja s psi in skuša demontirati vse javne sisteme ter v državi uvesti dolar. In vendar verjetno v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi nam to na videz popolnoma kaotično stanje v Argentini, predvsem pa zgodovinske silnice, ki so do njega pripeljale, lahko poskušali pomagati razumeti bolje kot prav današnja gostja, ki je tam preživela prvih trideset let svojega življenja. V tokratnih Glasovih svetov boste lahko slišali nekaj izsekov iz dolgega pogovora z dr. Irene Mislej, umetnostno zgodovinarko, ki se je takoj po drugi svetovni vojni v Buenos Airesu rodila primorskim staršem, potem pa konec sedemdesetih let pred vojaško diktaturo pobegnila v Ljubljano. O argentinski družbi, zgodovini in politiki, polni barakarskih naselij, bogatih veleposestnikov, gospodarskih razcvetov in kriz ter vojaških udarov in gverilskih bojev, pa tudi najrazličnejših usod tja izseljenih Slovencev, se je z Irene Mislej pogovarjala Alja Zore.

Avtor: Alja Zore

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Od rojstva Bedřicha Smetane letos mineva 200 let; tokratna oddaja bo zato v ospredju njegovih samospevov, pa tudi samospevov njegovega mlajšega rojaka Zdenka Fibicha. Poustvarila jo bosta baritonist Pavel Kamas in pianist Jiři Doležel, slišali pa boste cikel Večernih pesmi Bedřicha Smetane in Balade Zdenka Fibicha.

Avtor: Polona Gantar

Tokrat v ospredje postavljamo Slovensko glasbeno olimpijado – glasbeno tekmovanje za najmlajše. V nadaljevanju pa še o koncertu cikla Harmonia Concertans, koncertu Sakralne glasbe v Uršulinski cerkvi ter 4. abonmajskem koncertu Same mogočne skladbe

Avtor: Alma Kužel

Slog je na videz zelo enostavna opredelitev. Vendar obstajajo ustvarjalci, ki so v svojem življenju nekajkrat spremenili svoj način pisanja. In kako naj take skladatelje opredelimo po slogu? Ne moremo. Ali – če smo natančni, potem bomo vsako delo morali razvrstiti po slogu, ki je tej odločitvi najbližji. To je težko, ni pa neizvedljivo.

Avtor: Pavel Mihelčič

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, ki je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njene svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:17
Poigra

V tokratni oddaji se bomo posvetili trem različnim albumom, katerih rdeča nit so besedila enega najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Pesnik, pisatelj, igralec, satirik, režiser, komik in šansonjer, po katerem je naša radiotelevizija poimenovala nagrade, ki jih podeljuje vsako leto, je za seboj pustil veliko zapuščino. Za kar nekaj oživitev njegovih besedil, ki jim je skrbno izbrano glasbeno oblačilo vdihnilo dušo šansona, pa je poskrbela Nana Milčinski. Seveda govorimo o besedilih Frana Milčinskega Ježka, ki jih je njegova vnukinja tudi zapela.

Avtor: Alma Kužel

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Oddaja je namenjena predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izva

Avtor: Ars

22:00
Poročila

S pianistko Rebeko Rusjan Zajc se bomo pogovorili o plošči Prelude, ki je izšla pri portugalski založbi Clean Feed.

Avtor: Primož Trdan

Satira o pisateljih, a ne tistih klasičnih, ki so pisali še z gosjim peresom, temveč precej sodobnejših, tistih s pisalnimi stroji. Pisateljica, rojena 13. marca 1924 v Mariboru, jih je razvrstila v pet tipov.
Ampak tako je bilo pred desetletji, današnja tipologija še čaka na koga, ki jo bo odkril.

Igralka: Tina Uršič,
glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc,
mojster zvoka: Zoran Crnkovič,
režiserka: Petra Tanko.

Produkcija januar 2002.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 13.03.2024 14:20:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt