Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 8.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Ko govorimo o priimkih Mozart, Schumann in Mendelssohn, imamo običajno v mislih Wolfganga, Roberta in Felixa, ne pa Nannerl, Clare in Fanny. Te pa si z njimi niso delile le priimka, temveč so bile tudi same nadarjene glasbenice. Zato današnjo Glasbeno jutranjico namenjamo skladateljicam, ki so delovale v senci moških kolegov, mož in bratov, in si zaslužijo našo pozornost, saj so pomembno prispevale k pisanju glasbene zgodovine in tlakovale pot sodobnim skladateljicam.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Clara Wieck Schumann se je izgubila med vrsticami zgodovine, čeprav je bila v 19. stoletju ena najbolj priznanih pianistk svojega časa, nadarjena skladateljica, urednica in profesorica, prijateljica Felixa Mendelssohna in Johannesa Brahmsa, in je v nenaklonjenih razmerah presegla okvire svojega časa in okolja.

Avtor: Tina Ogrin

Ameriški pesnik William Edgar Stafford - živel je v letih od 1914 do 1993 - je v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih podpisal več kot 60 knjig in se uveljavil kot eden nabolj prodornih in samostojnih ameriških pesniških glasov. V svojih pesmih po navadi podaja en motiv, ki pa ga plasti, kar pesmim daje pridih skrivnostnosti.

Interpretacija: Matej Puc
Prevod: Tina Kozin

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga Bedřicha Smetane. Ta češki glasbeni velikan se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.

Avtor: Mihael Kozjek

11:00
Poročila

Kljub vojnam in drugim krizam ostaja boj proti podnebnim spremembam največji izziv sodobnega sveta. Ta ne vključuje samo ukrepov, ki bi temeljno znižali obseg onesnaževanja, ampak tudi tiste, namenjene prilagajanju škodi, ki je v preteklih desetletjih že nastala.
Italija je ena od držav, ki jo posledice podnebnih sprememb redno prizadevajo: od vse pogostejših suš in dolgih obdobij pretoplega vremena do nenadnih rušilnih neurij, primerljivih z lansko povodnijo v Sloveniji. Zaradi spleta okoliščin pa je imela Italija v preteklih letih na voljo kar precej sredstev, s katerimi bi lahko bistveno vplivala na izboljšanje razmer.

Avtor: Janko Petrovec

Dvanajst otroških skladb Marija Kogoja je prvič izšlo leta 1924 v Trstu. Otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji pa je na pobudo rimske založbe Pro Musica Studium za mlade pevce priredil tržaški skladatelj Pavle Merku. Na svojih koncertih jih je redno izvajal Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst, ki jih je pod vodstvom Stojana Kureta tudi posnel za svojo prvo ploščo.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Poslušamo skladbe Trumpetshoe, Little Diamonds, Samospevi pomladi, Little gipsy's, The Swing Passacaglia in Demoni.

Avtor: Katarina Radaljac

14:00
Poročila

Pogovarjali se bomo z Metodom Pevcem – njegov filmski opus bo namreč na ogled na 42. filmskem festivalu v Bergamu. Pred nedeljsko podelitvijo oskarjev se bomo spraševali o favoritih za letošnje še vedno izjemno zaželene kipce. Predstavili bomo program 26. izdaje Festivala dokumentarnega filma, poleg tega bomo ocenili dokumentarec Neskončni spomin in filmski portret Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo. Vabljeni k poslušanju!

Avtor: Tesa Drev Juh

Po zlatih globusih sledi podelitev najprestižnejše filmske nagrade oskar, ki bo že čez nekaj dni, natančneje, v nedeljo, 10. marca, v Los Angelesu. V kategoriji za izvirno glasbeno podlago je Ameriška akademija umetnosti in znanosti letos nominirala Lauro Karpman za glasbo k filmu Ameriška fikcija, Johna Williamsa za glasbo k filmu Indiana Jones in artefakt usode, Robbieja Robertsona za glasbo k filmu Morilci cvetne lune, Ludwiga Göranssona za glasbo k filmu Oppenheimer ter Jerskina Fendrixa za glasbo k filmu Nesrečna bitja.

Avtor: Tina Ogrin

Vodilna jazzovska revija Downbeat je cedejko pospremila s samimi superlativi, prav tako so jo odlično ocenili v drugih najpomembnjejših glasbenih in kulturniških medijih.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Obstajajo filmski žanri, ki so izrazito moško zaznamovani, na primer vesterni. A znotraj teh okvirjev poznamo številne zanimive pristope, ki te stereotipe razblinjajo. V Slovenski kinoteki začenjajo filmski cikel Neuklonljive, v ospredju so ženski pogled, feministični boj in neuklonljiva drža žensk. Napovedujemo še premiero predstave Toxic po istoimenski knjižni uspešnici Eve Mahkovic v SNG Maribor, ki jo ustvarjalci ob 8. marcu poklanjajo ženskam. In za konec še nekaj o izvirni opereti za otroke in mlade Špedicija Stradivarius.

Avtor: Žiga Bratoš

Danes veliko pobud po regulaciji umetne inteligence prihaja prav s strani velikih tehnoloških podjetij, ki delujejo na tem področju. Prevelika mera regulacij bi koristila predvsem njim ter zavrla razvoj alternativnih rešitev in boljših orodij, je v Podobah znanja med drugim izpostavil prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Že tako v Evropi, in še bolj izrazito pri nas, resno zaostajamo po vlaganjih v razvoj umetne inteligence, ključne tehnologije 21. stoletja.
A vendarle se tudi pri nas razvijajo izredno napredne in inovativne rešitve. Z umetno inteligenco danes mnogo natančneje in hitreje napovedujemo potencialne poplave na obali, v Sloveniji razvito orodje Hidra pa se že uporablja tudi drugod Evropi. Skokovit razvoj umetne inteligence se seveda pozna tudi na področju vizualnega zaznavanja; sodobni sistemi so kos vse bolj zahtevnim nalogam od prepoznave obrazov do sledenja predmetom in ljudem po prostoru v realnem času. Kaj omogoča to naglo povečevanje zmogljivosti in kje so slepe pege teh sistemov, je bilo v središču tokratnega pogovora. Vabljeni k poslušanju.

Avtor: Nina Slaček

Tokrat smo izbrali skladbe, ki so bile posnete v sklopu Festivala Schwetzingen v Nemčiji. Prvega maja lani so namreč v Mozartovi dvorani nastopili člani godalnega kvarteta Dover in izvedli »Godalni kvartet št. 30 v Es-duru, op. 33/2« Josepha Haydna, »Lirične kvartete« Williama Granta Stilla ter »Godalni kvartet št. 10 v Es-duru, op. 51« Antonína Dvořáka.
Virtuozi: violinista Joel Link in Bryan Lee, violist Hezekiah Leung ter violončelist Camden Shaw so zelo cenjeni glasbeniki: glasbena revija BBC je zasedbo namreč razglasila za enega največjih godalnih kvartetov v zadnjih stotih letih. Kvartet je bil med drugim tudi dvakrat nominiran za nagrado gremi ter tako postal ena najbolj iskanih komornih zasedb na svetu.

Avtor: Alma Kužel

Ali je pomembno, da se danes definiramo kot feministke in kakšna je to feministična umetnost? Kako s tem primerjati razstave zgolj umetnic? To je nekaj od vprašanj, o katerih ob 8. marcu razmišljata Duba Sambolec in Tanja Lažetić, ki svoja dela trenutno predstavljata na razstavi Vedno na voljo. Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije.

Avtor: Izidora Pevec

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela ogromno nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah praktično po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot izpostavila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:16
Poigra

Pred orkester se v vlogi glasbenega vodje in solista vrača Gordan Nikolić, priznani srbski umetnik, ki smo ga lahko v obeh glasbenih vlogah na naših odrih lahko doživeli že večkrat. Tokrat prihaja skupaj s svojo življenjsko sopotnico – priznano violončelistko Céline Flamen. Skupaj bosta namreč v prvem delu koncerta izvedla Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, v drugem delu abonmajskega večera pa bo pod Nikolićevim vodstvom zazvenela Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, »Italijanska« Felixa Mendelssohna Bartholdyja.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora Nizozemskega radia in dirigenta Floriana Helgatha.
Prvi del večera, posnet oktobra lani v Utrechtu, sta posvetila Maši za dva zbora Franka Martina.

Delo je kar 40 let ležalo v skladateljevem predalu, verjetno zaradi kritičnosti do samega sebe – še posebno, kadar je šlo za iskanje pravega besedila. In še bolj, če je šlo za religiozno besedilo.
Z zelo domišljeno partituro se je ukvarjal kar sedem let: ni čudno, da velja za njegovo najljubše delo tako pri izvajalcih kot tudi pri poslušalcih.

Avtor: Brigita Rovšek

Za dan žena smo izbrali zgodbo, ki se ukvarja z ženskim vprašanjem in položajem žensk v družbi, predvsem pa daje misliti o politični korektnosti, o kateri se dandanes veliko govori, ki pa ima veliko problematičnih vidikov, predvsem za pripovedovalce zgodb. Zgodbo Nekoč je nekje je napisala kanadska pisateljica Margaret Atwood. Objavljena je bila v zbirki Dobre kosti (Good Bones) leta 1993. Margaret Atwood je sicer avtorica pomembnih romanov, na primer Dekline zgodbe, Preročišča in Na površje, ki jih imamo tudi v slovenskem prevodu, ter zbirk kratke proze, esejističnih knjig in celo poezije. Kratko zgodbo Nekoč je nekje je prevedla Staša Grahek.

Interpretira Stannia Boninsegna,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Mirta Berlan,
režija Alen Jelen,
redakcija ponovitve Tesa Drev Juh,
posneto leta 2019.

Avtor: Ars

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju enega najpomembnejših saksofonistov Jamesa Brandona Lewisa. Njegov prepoznavni slog so sooblikovali čustvena moč gospela, bluesovska robatost ter ekspresivna, čustvena moč glasbe Alberta Aylerja, Johna Coltrana in Sonnyja Rollinsa. V reviji Downbeat ga uvrščajo med najbolj obetavne jazzovske glasbenike. Jazzovski patriarh Sonny Rollins je zapisal: »Vedno, ko ga poslušam, se mi zdi, da slišim Budo, da slišim Konfucija in da slišim globlji smisel življenja. Lewis ohranja svet v ravnotežju."

Avtor: Marko kumer

Zadnja sprememba: 08.03.2024 16:25:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt