Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Četrtek, 7.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Robert Frost velja za enega najboljših ameriških pesnikov. Živel je med letoma 1874 in 1963 in je znan po svojih upodobitvah podeželskega življenja in običajnih ljudi, s katerimi je tematiziral kompleksna družbena in bivanjska vprašanja, in sicer v živem, govorjenem jeziku. Tako tudi v pesmi z naslovom Popravilo.

Interpretacija: Blaž Šef
Prevod: Marjan Strojan

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Johannes Brahms je bil, paradoksalno, obsojen na prostitutke. Pri 13-ih letih je večere preživljal kot pianist v hamburških pristaniških lokalih, ki so jih po večini obiskovali mornarji, lokalih, ki so bili kombinacija bara, restavracije, plesišča in bordela. O tej mladostni izkušnji je do konca življenja pripovedoval z jezo in bolečino, sebe pa videl kot zmagovalca oz. preživelca. Dejal je tudi, da so mu te izkušnje uničile podobo ženske, zato je za zadovoljevanje svojih spolnih potreb vse življenje obiskoval prostitutke. A da ne bo pomote: seveda se je tudi zaljubil, in to v kar lepo število izjemnih žensk – med njimi v Claro Schuman, Agahte von Siebold in Marie Soldat – toda ljubezni in spolnosti preprosto ni združeval.

Avtor: Renato Horvat

10:00
Poročila

Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga Bedřicha Smetane. Ta češki glasbeni velikan se je zapisal v zgodovino s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in ne nazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.

Avtor: Mihael Kozjek

11:00
Poročila

Osrednjo pozornost tokrat namenjamo gostovanju nemškega organista Martina Sturma v sklopu srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Tam sta prav tako prejšnji teden na 3. koncertu, poimenovanem Za mlade, iz cikla Filharmonični klasični koncerti nastopila nadarjena mlada violinistka Patricija Avšič, ki se je kot solistka predstavila v 1. violinskem koncertu Henryka Wieniawskega, in Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom gostujočega škotskega dirigenta Douglasa Boyda. Potem se bomo odpravili še na Primorsko, natančneje, v Novo Gorico, v kateri sta v Veliki dvorani kulturnega doma na 6. koncertu tamkajšnje letošnje abonmajske sezone nastopila violinist Žiga Brank in pianistka Beata Ilona Barcza. Tokratno oddajo končujemo s panoramo iz reške operne hiše, v kateri so uprizorili Puccinijevo Dekle z zahoda.

Avtor: Mihael Kozjek

12:00
Poročila

V oddaji bomo predvajali glasbo Blaža Arniča, Giovannija Battiste Sammartinija Daneta Škerla in Jeana Michela Damaseja.

Avtor: Alma Kužel

13:00
Poročila

Gostji oddaje sta Maja Weiss in Nataša Konc Lorenzutti, režiserka in soscenaristka dokumentarnega filma Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. Film pripoveduje presunljive zgodbe zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega eksperimenta. Dokumentarec o štirih zgodbah Slovencev in Slovenk, ki so jih nacisti leta 1942 na Štajerskem še kot dojenčke ukradli staršem, bo prihodnji teden odprl 26. Festival dokumentarnega filma v Ljubljani.



Ton in montaža Vojko Kokot.

Avtor: Urban Tarman

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

14:00
Poročila

Carl Reinecke je bil nemški skladatelj, dirigent in pianist, rodil se je leta 1824. Študiral je pri očetu, Rudolfu Reineckeju, pa tudi pri Felixu Mendelssohnu, Robertu Schumannu in Franzu Lisztu. Spominjamo se ga kot enega najvplivnejših in vsestranskih glasbenikov svojega časa. 35 let, do leta 1902, je bil profesor klavirja in kompozicije na leipziškem konservatoriju. Po upokojitvi je večer svojega življenja, svojih zadnjih osem let, povsem posvetil kompoziciji; to je obrodilo skoraj tristo objavljenih del. Skupno je napisal štiri klavirske koncerte, pa koncerte za violino, violončelo, harfo in flavto ter ogromno komorne glasbe. Med njegova najpomembnejša dela štejejo tri simfonije in opero Kralj Manfred.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled ena najodličnejših zasebnih zbirk slovenske umetnosti Kroples. V zbirki, ki je prvič na ogled javnosti in je nastajala desetletja, je predstavljen izbor 66 del umetnikov, ki so delovali v drugi polovici 19. in v 20. stoletju. Med njimi so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar in Zoran Mušič. V oddaji tudi o krstni izvedbi učilniške predstave Zvezdice o nasilju v šoli zaradi istospolne zveze. Na novogoriški gimnaziji jo bodo izvedli v uprizoritvi SNG Nova Gorica.

Avtor: Aleksander Čobec

Franziska Anne Fundelić je bila na ljubljanski akademiji za glasbo študentka Mateja Zupana, zdaj pa študij flavte nadaljuje na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih. Decembra je prejela študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za flavto in orkester Andréja Joliveta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem.

ANDRÉ JOLIVET: KONCERT ZA FLAVTO IN GODALNI ORKESTER
Flavta: FRANZISKA ANNE FUNDELIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ

Avtor: Vesna Volk

Izšlo je je po pravilu posneta oddaja; to pomeni, da se novinar in gost dogovorita za snemanje, potem pa je na programu predvajan morda nekoliko okrajšan posnetek. Vsake toliko pa je katera izmed oddaj živo. To pomeni, da se gostitelj in gost dobrih deset minut pred začetkom dobita pred Radiem Slovenija, nato stopita v studio in se točno ob 17-ih, po kratkem avizu, začneta pogovarjati. Pogovor Marka Golje in Tadeja Goloba o kriminalki Virus naj bi sodil med tovrstne oddaje živo, toda v četrtek, 25. marca 2021, ni šlo vse po načrtu. Šlo pa je dobro.
Od prvega predvajanja pogovora so se stvari glede podkastov že nekoliko zjasnile: oddajo Izšlo je tako med drugim lahko poslušate na spletnih straneh programa Ars in na platformi RTV 365, lahko pa se nanjo tudi naročite. Kot podkast vam bo tako vedno na voljo. Tako vam je na voljo tudi epizoda podkasta Jabolka, hruške in knjige https://365.rtvslo.si/arhiv/jabolka-hruske-in-knjige/175019163, v kateri se dijakinja Živa Anderluh pogovarja s Tadejem Golobom o njegovem najnovejšem romanu Oj, Triglav, moj dom.

Avtor: Marko Golja

V drugi polovici avgusta lani je bil v Brežicah festival Seviqc, ki se mu bomo v oddajah Banchetto Musicale posvečali na 14 dni, in sicer bomo poslušali posnetke vseh šestih koncertov lanskega festivala v takem vrstnem redu, kot smo jih takrat.
Prvi bo na sporedu otvoritveni koncert z naslovom Cuerdas al pasado – Strune preteklosti, ki ga je oblikoval Izidor Erazem Grafenauer. Ta je na koncertu zaigral na baročno in klasicistično kitaro, z njim pa so nastopile še članice godalnega kvarteta v sestavi: Ana Julija Mlejnik Železnik in Mojca Jerman, baročna violina; Hiwote Tadesse, baročna viola, ter Lea Sušanj Lujo, baročni violončelo.
V njihovi interpretaciji je zvenela španska baročna glasba za strunska glasbila, in sicer dela Santiaga de Murcie ter Luigija Boccherinija, ki sta oba delovala na španskem dvoru.

Avtor: Vesna Volk

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo. »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto ustvariti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz knjige veje spoznanje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»… Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, pa naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je v vsakem ženskem liku poskušala najti večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga ob izidu biografskega romana pri založbi Beletrina.
O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (rojena l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se isto leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je ustvarila neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela zelo veliko nagrad, med drugimi leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je v gledaliških hišah tako rekoč po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših lastnosti, potrebnih za tako bogato profesionalno pot, navedla samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:16
Poigra
19:55
Poigra

Na 3. koncertu iz Orkestrskega cikla je z nemškim orkestrom nastopil vrhunski francosko-švicarski flavtist Emmanuel Pahud, dolgoletni solist simfoničnega orkestra Berlinske filharmonije.

V Komornem studiu vas vabimo k poslušanju komentiranih posnetkov 3. koncerta orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru, ki je bil izveden v Unionski dvorani 10. januarja 2024. Pri nas je gostoval Komorni orkester iz Stuttgarta, ki uspešno deluje od leta 1945 in je doslej trikrat prejel nagrado gramophone. Osrednje programsko vodilo orkestra je ohranjanje glasbene tradicije, ob tem pa izvajajo tudi sodobnejša glasbena dela. Izvedejo približno 90 koncertov in tri mednarodne turneje na leto. Komorni orkester iz Stuttgarta je na 3. koncertu Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor nastopil s koncertnim vodjem – violinistom in dirigentom Thomasom Zehetmairjem, ki je njegov glavni dirigent od sezone 2019/2020. Zehetmair je bil glavni dirigent Pariškega komornega orkestra, vrsto let umetniški sodelavec Komornega orkestra Saint Paul in dvanajst let glasbeni direktor orkestra Royal Northern Sinfonia, ves čas ohranja tesne umetniške stike z Irskim komornim orkestrom, od leta 2020 pa je tudi dirigent Nacionalnega orkestra francoske regije Auvergne. Thomas Zehetmair je dejaven tudi kot komorni glasbenik, od leta 1994 nastopa s Kvartetom Zehetmair, za svoje posnetke je prejel več nagrad. Glasbeniki Komornega orkestra iz Stuttgarta so koncert posvetili glasbi francoskih skladateljev iz 19. in 20. stoletja in avstrijskega klasicizma. Najprej so izvedli Sinfonietto, op. 52 za godalni orkester Alberta Roussela, nato Koncert za flavto in orkester št. 1 v G-duru, Koechel 313, Wolfganga Amadesa Mozarta, v katerem je bil solist vrhunski francosko-švicarski flavtist Emmanuel Pahud. Od leta 1992 je član simfoničnega orkestra Berlinske filharmonije, pri katerem je prvi flavtist, še posebno pa se odlikuje po izvajanju baročne in klasicistične glasbo za flavto. Flavtist Pahud je s Komornim orkestrom iz Stuttgarta v drugem delu koncerta izvedel skladbo Odelette, op. 162, za flavto in orkester, ki jo je napisal Camille Saint-Saëns, orkester pa se je nato posvetil izvedbi Saint-Saënsove Simfonije št. 2 v a-molu, op. 55.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Napeta zgodba o usodi profesorja morskih ekosistemov in njegovih dveh asistentov. Ti postanejo žrtve prikrivanja resnice o nenadnem pojavu neznane halucinogene sluzi v morskih globinah, kot neželene priče v spopadu med represivnim in naprednim pa so izolirani in odstranjeni. V igro je tematsko vključen tudi radio. Ta namreč namesto sredstva za razkrivanje dejstev postane zelo priročno orodje za manipulacijo javnosti in prikrivanje. Medij torej, ki zlahka zabriše mejo med resničnostjo in fikcijo, dejstva predstavi tudi kot izmišljeno zgodbo, dokumentarne posnetke pa, če je treba, predvaja kot zaigrane.

Režiser: Igor Likar
Tonski mojstri: Miro Marinšek, Sonja Strenar, Sašo Romih, Aleks Pirkmajer
Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Profesor Karl – Radko Polič
Simon – Gašper Tič
Diego – Lotos Vincenc Šparovec
Damjan – Marko Mandič
Direktor Oceanografskega inštituta – Janez Starina
Vojaški izvedenec Herman, Poveljnik obalne zaščite – Uroš Smolej
Notranji minister – Ivo Ban
Doktor Schield – Boris Ostan
Morena – Nataša Tič Ralijan
Otoški ribič Delvecchio – Polde Bibič
Ribičeva žena – Ljerka Belak
Modreatorka v radijskem studiu – Mija Škrabec Arbanas
Radijski novinar v studiu – Andrej Karoli
Magister Eiselt – Boris Bergant
Tonska tehnika – Jon Čergan, Stane Košmrlj
Žana – Nevenka Sedlar
Prvi specialec – Vojko Zidar
Drugi specialec – Robert Vertovšek
Kapitan ladje – Andrej Nahtigal
Glas oddajnika opazovalnega centra – Zmago Frece

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studih Radia Slovenija in potapljaškem centru Manta v Primoštenu med oktobrom in novembrom 2009.

Avtor: Klemen Markovčič

V novem izboru poezije Uroša Zupana se poetološka tematika prepleta s spomini in minljivostjo. Njegov govorec v značilnem počasnem, refleksivnem ritmu iz krhkih spominskih drobcev, doživljajev in občutkov spleta močno, vizualno živo, predvsem pa izrazito poetično in skoraj katarzično pesniško krajino.

Interpret je Gorazd Logar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija leta 2024.

Avtor: Ars

Igorja Markeviča so v obdobju največje slave v Parizu tridesetih let prejšnjega stoletja imenovali tudi "drugi Igor"; s tem nazivom so ga primerjali s skladateljem Igorjem Stravinskim. Njegov oče je bil pianist Boris Markevič, ki mu je na začetku tudi dajal glasbeno izobrazbo, po očetovi smrti leta 1923 pa je mladi Igor glasbeno šolanje nadaljeval pri pianistu Paulu Loyonnetu. V tem obdobju je tudi začel skladati in leta 1925 je Alfredu Cortotu, enemu najbolj znanih pianistov tistega obdobja, na klavir zaigral svojo prvo skladbo. Cortot ga je takoj sprejel v svoj klavirski razred. Pozneje je osnove harmonije, kontrapunkta in kompozicije študiral pri Nadii Boulanger.

Avtor: Marko Šetinc

Zadnja sprememba: 07.03.2024 11:25:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt