Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 4.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu Sicilienne v Es-duru za violino in klavir Marie Therese von Paradis, Koncert v C-duru za flavto, godalni orkester in basso continuo Friderika II. Velikega, Trio sonata v e-molu Franza Bende in Angleška suita št. 3 v g-molu, BWV 808 Johanna Sebastiana Bacha.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Predstavljamo Pet variacij na temo Dives and Lazarus Ralpha Vaughana Williamsa in 11 bagatel za klavir, op. 119 Ludwiga van Beethovna.

Avtor: Mihael Kozjek

Pesem interpretira Dane Zajc.

Avtor: Ars

Na sporedu Andante spianato in velika briljantna poloneza, op. 22 Frédérica Chopina, Romanca za violino in orkester v f-molu, op. 11 Antonina Dvoržaka, Sonata Undina Carla Reineckeja, Debussyjeva simfonična suita Pomlad, ciklus klavirskih skladb V meglah Leoša Janačka, Concertino za flavto in orkester v g-molu Johanna Wilhelma Wilmsa in Simfonični preludij v A-duru Giacoma Puccinija.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga Bedřicha Smetane. Ta češki glasbeni velikan se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in nenazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.

Avtor: Mihael Kozjek

11:00
Poročila

V oddaji vas bomo opozorili na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov v Ljubljani in Zagrebu. Tako bomo poslušali glasbo pianistov Milana Stanisavljevića in Renata Chicca, saksofonistov Boštjana Simona in Igorja Lumperta ter pevke Tjaše Fabjančič.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

9. marca 1894, torej pred 130 leti, se je rodila Melitta Pivec – Stele, prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti. Bila je zgodovinarka, naklonjena sociološki obravnavi preteklosti, pa tudi bibliotekarka. “Ženske so se smele v tistem obdobju z zgodovino ukvarjati le kot učiteljice, zato ni težko razumeti zadržkov slovenske zgodovinske stroke do raziskav Melitte Pivec – Stele, ki jih lahko kot pokroviteljsko muzanje ob omembi njenega imena zasledimo vse do danes,” je zapisala dr. Mateja Ratej. Njen zapis o Melitti Pivec – Stele objavljamo v celoti in dodajamo avtoričin pripis o prizadevanju za poimenovanje inštituta po Melitti Pivec – Stele. Besedilo dr. Ratej je bil prvotno objavljen v delu Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji, ki je lani izšla pri Založbi ZRC, uredila jo je Jovana Mihajlović Trbovc.

Avtor: Ars

Poslušajte koncertantni skladbi Primoža Ramovša in Črta Sojarja Voglarja.

Harfistko Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije Urško Križnik Zupan predstavljamo kot solistko z orkestrom. Njena profesorja sta bila Dalibor Bernatovič in Ruda Ravnik Kosi, ki je bila njena profesorica tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomirala leta 2003. Že med študijem in o njem se je udeležila več mojstrskih tečajev pod vodstvom uveljavljenih glasbenikov, kot so harfistke Patrizia Tassíni, Nicoletta Sanzin in Štefica Žužek ter profesor komorne igre na ljubljanski Akademiji za glasbo in violinist Tomaž Lorenz. Leta 2003 je postala članica Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Urška Križnik Zupan bo nastopila kot solistka z orkestrom v dveh koncertantnih skladbah slovenskih skladateljev: Portretu za harfo in komorni orkester Primoža Ramovša in Dvojnem koncertu za flavto, harfo, tolkala in godala Črta Sojarja Voglarja, o obeh delih pa bo tudi govorila.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

V študijskem letu 2023/2024 mineva sto let, odkar so na ljubljanski Univerzi vpeljali študij arheologije. Začetki študija arheologije v Sloveniji so povezani z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete leta 1919. Stoletnico študija te silno pomembne vede zaznamujemo tudi na našem programu. Gostimo dr. Predraga Novakovića, profesorja za arheološko metodologijo, teoretsko arheologijo ter arheološki teorijo in zgodovino na Oddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani, pa tudi avtorja izčrpnega prikaza o zgodovini arheologije na Univerzi v Ljubljani.

Avtor: Staša Grahek

Dunajski skladatelj, pedagog in pianist Carl Czerny je bil izredno plodovit ustvarjalec. Zložil je preko 1000 večinoma komornih, še posebej klavirskih del, v katerih je pogosto citiral glasbene motive svojih sodobnikov. Skladbe je sam razdelil v štiri glasbene kategorije: študije in vaje, lahke skladbe za svoje študente, resno glasbo in briljantne koncertne skladbe. V zadnjo kategorijo sodijo tudi tri virtuozno spisane Briljantne fantazije za rog in klavir na teme Franza Schuberta, op. 339. Tokrat predvajamo prvo iz tega niza in ji dodajamo še eno Czernyjevo skladbo za rog in klavir - Andante in Polacca. Izvajalca sta hornist Barry Tuckwell in pianist Daniel Blumenthal.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Ob sodelovanju med Arsovim Igranim programom, ZKP RTV Slovenija in Beletrino je nastala nova zvočna knjiga Joži. Režirala jo je Špela Kravogel, prebira pa jo glavna oseba, Jožica Avbelj. Pri Cankarjevi založbi je pred kratkim izšlo nekaj novih romanov: Cartagena Lene Eltang, drugi del trilogije Vernon Subutex Virginie Despentes in znanstvenofantastični roman Isaaca Asimova. V Pomniku miru na Cerju bo do konca maja na ogled razstava o reševanju zavezniških vojakov na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno, ki nosi naslov Ponovno rojeni; rešeni letalci in vojni ujetniki so namreč v svojih spominih večkrat poudarili, da so se ob pomoči partizanov znova rodili.

Avtor: Tina Poglajen

Januarja 2023 je bil Klubu Cankarjevega doma koncert iz cikla Mladi mladim, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska. Na njem je nastopil kvartet evfonijev 4phonium, ki ga sestavljajo Luka Ovčjak, Sašo Nunar, Žan Pečenik in Emanuel Mikac. Ti so kot študenti ljubljanske Akademije za glasbo komorno zasedbo ustanovili oktobra 2021, njihov mentor je bil Nejc Merc.
V njihovi interpretaciji nas čaka glasba Giovannija Gabrielija, Vivaldija v Bachovi priredbi, Rodneyja Newtona, Martina Vasleta in Ita Yasuhida.

Avtor: Vesna Volk

Maja Milošević Čustić: Vidno polje,
Jani Virk: Vrnitev domov,
Aleksandar Hemon: Tole ni zate

Recenzije so napisali Miša Gams, Tonja Jelen in Sašo Puljarević.

Avtor: Ars

V izboru glasbe bomo tokrat prisluhnili štirim delom za glasbila in elektroniko. Izbrali smo Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva, Flauro’49 Slavka Šuklarja, Sonotrajnosti Bora Turela in Uriel Marjana Šijanca.

Avtor: Primož Trdan

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»…Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela ogromno nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah praktično po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot izpostavila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:20
Poigra

Petra Iskra je profesorica zgodovine in geografije, dokumentalistka raziskovalka v TV-arhivu. Objavlja zgodovinske članke na portalu MMC. Njen esej Vse oblike preteklosti smo prvič predvajali leta 2021.

''S strani sestavljavcev učnih načrtov in piscev zgodovinskih učbenikov bi bilo odgovorno, da se zazrejo v prihodnost in razmislijo, v kakšni družbi se želijo postarati – je to družba ideoloških razprtij, ki se že več generacij dedujejo iz roda v rod in v katerih smo Slovenci, že odkar smo se zavedeli, da bi lahko postali narod, dobro izurjeni? Ali bo to družba dialoga, ki bo s pomočjo zgodovine razumela, da je pluralnost misli in mnenj nekaj naravnega in da je za preživetje naroda ključno, da v odločilnih trenutkih poenoti interes in stopi skupaj k zadanim ciljem. Enkrat nam je že uspelo. Upam, da ni bilo zadnjič v zgodovini slovenske države.''

Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz Klavirskega kvarteta Gustava Mahlerja v izvedbi violinistke Brine Nataše Zupančič, violista Matjaža Sekneta, violončelista Staneta Demšarja in pianista Klemena Golnerja. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je oblikoval tonski mojster Vojko Kokot, bereta Lucija Grm in Jure Franko.

Avtor: Andrej Rot

Mendelssohnov violinski koncert v e-molu je ena od paradnih skladb violinskega repertoarja. Drhteča liričnost slavnega prvega stavka, pevska gracioznost osrednjega Andanteja in iskrivi zagon sklepnega Allegra odlikujejo to večno mojstrovino, ki jo podpira uravnotežena in harmonična zgradba.
Ta dragulj bo zasijal v izvedbi kanadskega violinista Jamesa Ehnesa v razkošnem programskem okolju: romantiki Mendelssohnovih Hebridov, dramatični gostoti Šostakovičeve Komorne simfonije v c-molu in živahnosti Mozartove simfonije š. 34. Pred nami je koncert, poln čustev, kot ga je 23. novembra lani izvedel Komorni orkester iz Lozane pod vodstvom Jamesa Conlona.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Antigona Dominika Smoleta je nastala v času, ko so se v jugoslovanski in slovenski socialistični družbi začela na novo in ne brez političnih odporov odpirati vprašanja posameznika in njegovega svobodnejšega odnosa do političnega sistema. Del takratnih intelektualcev si je namreč prizadeval postati sogovornik vladajoči partiji, česar pa jim ta neposredno ni pustila. Zato je svojo identiteto poiskal v moralni superiornosti in zvestobi visokim, nemalokrat zelo abstraktnim moralnim načelom. Smoletova ANTIGONA je to duhovno podnebje ujela v celoti, njeno moralistično in sentimentalno humanistično sporočilo pa blaži in plemeniti avtorjeva ironija. Ob tem je pomembno ključno dejstvo, da je Smole argumente posameznika in oblasti tehtal, oblikoval skrbno, nepristransko v prostem verzu in briljantnem slogu. Fabula sloni na starogrškem mitu. V bratomorni vojni padeta Polineik in Eteokles. Prvi obvelja za izdajalca, drugi za junaka. Novi tebanski kralj Kreon v skladu z običaji ukaže, naj izdajalčevo truplo zgnije pred obzidjem, junakovo pa naj bo pokopano z vsemi častmi. Temu se upreta sestri bratov Antigona in Ismena, sklicujoč se na še starejši zakon, po katerem morajo biti pokopani vsi mrtvi. Bo obveljal moralni zakon ali zakon države? To je bilo izhodišče že Sofoklove tragedije in je tudi izhodišče Smoletove, le da je Smole obogatil svojo igro še z dramaturško iznajdbo – naslovna junakinja, Antigona, se namreč v drami sploh ne pojavi, o njenih mislih in dejanjih govorijo drugi, s tem pa je njena misel še bolj prisotna in aktualna.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka

Ismena – Maša Derganc
Kreon – Ivo Ban
Haimon – Jurij Zrnec
Teiresias – Vlado Novak
Paž – Uroš Smolej
Stražnik – Aleš Valič
Glasnik – Zvone Hribar

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2005

Avtor: Klemen Markovčič

22:50
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Aleš Učakar je pesnik, pisatelj, prevajalec ter dolgoletni književni urednik in lektor. Kot avtor se podpisuje pod dve knjigi: leta 1996 izdano zbirko kratke proze Veliki Mhrann in pesniško knjigo Mesta tihe sreče, ki je izšla tri leta pozneje, leta 1999. V zadnjem času je objavljal zlasti poezijo v periodiki, med drugim na portalu Vrabec Anarhist. Za njegove novejše pesmi je značilno, da se v njih prepleta osebno z družbenim, a hkrati se v pesmih vedno izrazi tudi človeška toplina.

Interpret Matej Puc,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili poljski pianistki, vokalistki in skladateljici Hanii Rani. Glasbenica je v svoje postklasične ali neoklasične skladbe vtkala tudi elemente jazza in sodobne plesnih žanrov. Hania Rani živi med Varšavo in Berlinom. Njeno glasbo opišejo kot minimalistično in sublimno. 16. marca bo nastopila v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 04.03.2024 15:05:10

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt