Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Oba skladatelja sta se rodila na današnji dan, 2. marca. Ker letos zaznamujemo 200. obletnico rojstva Bedřicha Smetane, bomo temu pomembnemu predstavniku češke nacionalne glasbe posvetili nekoliko več časa. Slišali bomo dve njegovi deli, in sicer Godalni kvartet št. 1 v e-molu ter Vltavo, drugi stavek iz skladateljeve simfonične pesnitve Moja domovina.

Avtor: Katarina Radaljac

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Brahmsova Sonata za violončelo in klavir št. 1 v e-molu,op. 38 je sestavljena iz treh stavkov, med njimi pa ni počasnega Adagia. Slednjega je skladatelj sicer napisal že leta 1862 – skupaj s prvim in drugim stavkom skladbe, a je bil kasneje izbrisan. Leta 1865, ko je bil dokončan še tretji stavek, je sledila premierna izvedba sonate, sicer posvečene Josefu Gänsbacherju – profesorju petja in amaterskemu violončelistu. Zato ne preseneča, da skladba med izvajalci ne velja za zelo težko, bolj pomemben in zanimiv je izrazito enakovreden odnos med instrumentoma.

Avtor: Katarina Radaljac

Na današnji dan leta 1930 je umrl pisatelj David Herbert Lawrence, eden najvidnejših angleških prozaistov 20. stoletja. Pisal pa je tudi poezijo, ki se umešča v tok imagizma. Njegovo pesem z naslovom Kolibri je prevedel Mart Ogen, leta 2002 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Avtor: Ars

Povezujemo različna glasbena dela in skladatelje, ki so s svojim ustvarjanjem, posredno ali neposredno, opozarjali na grozote vojn. Marjan Kozina je tako prispeval glasbo za slovenski protivojni film Dolina miru v režiji Franceta Štiglica. Film sledi zgodbi dveh vojnih sirot, ki iščeta dolino, v kateri ni vojne ...

Avtor: Katarina Radaljac

V četrtek, 28. septembra, se je v Dvorcu Bukovje v Dravogradu odvil tretji koncert Jesenskih serenad Glasbene mladine Ljubljane. Na njem se je s programom Zimzelenje predstavil Ingenium, moški del skupine Ingenium Ensemble, ki ga sestavljajo tenorista Domen Anžlovar in Blaž Strmole, baritonist Matjaž Strmole in basist Ambrož Rener, večer pa je z izbranimi pesmimi povezala recitatorka Tina Uršič.

Avtor: Tisa Mrhar

Stripar, karikaturist in ilustrator akademski slikar Ciril Horjak alias dr. Horowitz je letos dobil nagrado Prešernovega sklada za stripovski album Kralj Ubu ali Poljaki po znameniti drami Alfreda Jarryja v prevodu Primoža Viteza (izšel je pri Slovenskem gledališkem inštitutu), in (seveda) za mojstrske karikature o sodobnem svetu in njegovih stranpoteh, objavljene v mariborskem Večeru. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, ki je bila predvajana 21. oktobra lani in je dostopna na spletu - https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174995369, je lepo predstavil svojo ustvarjalnost, v tokratni oddaji, ki je nekako komplementarna, pa spregovori o nekaterih življenjskih epizodah. Z njim se pogovarja Marko Golja.

Avtor: Marko Golja

Glasba z indonezijskega otoka Bali, kot jo poznamo danes, se je izoblikovala skozi stoletja, v procesu oblikovanja pa so sodelovali mnogi bolj ali manj znani mojstri. V dvajsetem stoletju je izročilo dvorne tradicionalne glasbe preoblikoval, pravzaprav kar reformiral mojster Vajan Lotring, ki je vodil dvorni orkester gamelan od dvajsetih let prejšnjega stoletja pa do smrti leta 1983. Priredil in preoblikoval je vrsto tradicionalnih skladb, ustvaril obsežen opus, oblikoval pa je tudi nova glasbila, s katerimi je ustvaril prepoznaven monumentalen, obenem pa nežen in razgiban slog glasbe, poln kontrastov in nians.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

V Ljubljani sta se začela dva uveljavljena mednarodna festivala – Fabula, eden naših največjih literarnih festivalov, in Rdeče zore, feministični in kvirovski festival, v Celju so se s podelitvijo nagrad sklenili Dnevi komedije, v prestolnici so odprli tudi dve razstavi, v Cankarjevem domu se predstavlja avstrijska umetnica Maria Lassnig, v Mestni galeriji Ljubljana pa slovenski umetnik Robert Černelč, na koncu pa predstavljamo še sejem knjig in ilustracij, ki ga ob 8. marcu pripravljata Center ilustracije in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.

Avtor: Gregor Podlogar

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

V začetku februarja je v okviru nove serije pogovorov Salon z razgledom v ljubljanskem Cankarjevem domu gostoval srbski pisatelj Vladimir Tabašević. Gre za enega odmevnejših sodobnih srbskih avtorjev, ki je za svoj tretji roman Zabloda svetega Sebastijana prejel nagrado tednika NIN, najpomembnejše prozno priznanje v Srbiji. Čeprav so Tabaševićevi začetki pesniški in čeprav vse od prvega romana Tiho teče Misisipi piše le še prozo, sta prav poetičnost in večpomenskost jezika eni najbolj prepoznavnih lastnosti njegovih del. V romanu Zabloda svetega Sebastijana je predvsem razkrinkaval dvoličnost in malomeščansko miselnost posameznikov, ki zase mislijo, da so angažirani, v zadnjem romanu Nočne besede, ki je izšel lani, pa se je zgodil obrat. Kakšen? Z avtorjem se je pogovarjal Sašo Puljarević.

Bere Renato Horvat.
Ton in montaža Mirta Berlan.

Avtor: Sašo Puljarević

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Trobilni kvintet SiBrass sodi med najvidnejše in najaktivnejše trobilne zasedbe zadnjega desetletja na Slovenskem. Nastal je jeseni leta 2011 na pobudo članov Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Svoj repertoar oblikujejo z deli uveljavljene literature izvirnih skladb in priredb ter obenem naročajo tudi nova dela slovenskih skladateljev. 15. oktobra lani so nastopili v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji in na koncertu v sklopu cikla SiBrass izvedli žanrsko raznovrstno glasbo Uroša Kreka, Viktorja Evalda, Enriqueja Crespa, Kevina McKeeja, Michaela Kamena, Anžeta Rozmana, Leonarda Bernsteina in Jožeta Privška.

Avtor: Mihael Kozjek

Uvod v roman, ki je s svojo energijo in brezkompromisnostjo pomembno vplival na emancipacijo Afroameričanov in za katerega je avtor leta 1953 prejel ameriško nacionalno nagrado za leposlovje.
.
Prevajalec: Branko Gradišnik,
igralec Matej Recer,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin
mojstra zvoka: Miha Jaramaž in Nejc Zupančič.
Režiser: Jože Valentič.

Produkcija: 2014

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Dejan Juravić

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde gnezda.

Ko se je Puccini odločil za skladanje opere La rondine – Lastovka, je bil že uveljavljen skladatelj. Libreto Giuseppa Adamija je nekakšna kombinacija Traviate, Netopirja in Manon, glasba pa ima vendarle vse prvine, zaradi katerih so Puccinijeve opere tako priljubljene. Po premieri v Monte Carlu leta 1917 so hvalili mladostno svežino, ki veje iz dela, manj pa so bili navdušeni na domačih tleh, v Italiji.
Ta Puccinijeva opera je prejšnji petek, 23. februarja, dočakala tudi prvo slovensko izvedbo na odru SNG Maribor. Predstavo so oblikovali režiser, scenograf in kostumograf Hugo de Ana, oblikovalec svetlobe Valerio Alfieri in asistentka koreografije Cleopatra Purice.
Scenografija z bleščečim, secesijskim interjerjem in glamurozni kostumi z začetka prejšnjega stoletja so elegantni in času primerni. Vsako izmed treh dejanj nas popelje v svoj svet – v prvem smo tako v razkošnem salonu, v katerem Magda (poje jo Sabina Cvilak) s prijateljicami Yvette (Martina Ledinek), Bianco (Mojca Potrč) in Suzy (Dada Kladenik) sprejema bankirjeve (Sebastijan Čelofiga) prijatelje Gobina (Marko Škofič), Périchauda (Marko Žaler) in Crébillona (Maks Feguš), v drugem se prizorišče spremeni v plesišče Bullier s steklenimi paviljoni in številnimi nastopajočimi na vrtljivem odru, tretje pa se godi na Azurni obali – tam sta si Magda in Ruggero (Max Jota) uredila dom. Pojejo še: Valentina Čuden (Lisette), Martin Sušnik (Prunier), Terezija Potočnik-Škofič, Nina Hvalec, Renata Krajnc (Georgette, Gabriele/Pevka in Lolette) ter Mihael Roškar (Služabnik). Zbor in orkester mariborske opere vodi Simon Krečič.

Avtor: Dejan Juravić

Violinist in dirigent Leo Funtek je v slovenskem prostoru malo znan. Bil je čudežni otrok, z dvanajstimi leti je nastopil na koncertu Filharmonične družbe v LJubljani in v evropskem glasbenem prostoru je kmalu postal priznan violinski virtuoz. Šolal se je v Leipzigu, od leta 1906 pa je večinoma prebival v Hlesinkih. Tam je deloval kot koncertni mojster orkestra, dirigent, korepetitor in pedagog.

Avtor: Tina Ogrin

Ana Zogović, rojena leta 1960, je novo ime na srbskem literarnem prizorišču. Obiskovala je gimnazijo v Beogradu in tam tudi končala Fakulteto za tuje jezike. Je profesorica ruščine, predlani pa je izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Tišina. Iz nje je Franjo Frančič izbral in prevedel šest pesmi.

Prevajalec Franjo Frančič,
interpretka Anja Novak,
režiserki Špela Kravogel in Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin